Koalicija za bankrot

Na morebitnih predčasnih volitvah se jim – vsaj nekaterim od njih – nikakor ne obeta rožnata usoda, saj se celo utegnejo posloviti od parlamentarnega življenja. Zato mrzlično iščejo raznorazne rešilne kombinacije, ki bi preprečile – ali vsaj odložile – njihov potop. Tako te dni v parlamentu potekajo intenzivni pogovori o postavitvi nekakšne prehodne ali projektne vlade, ki bi začasno rešila eksistenco nekaterih trenutnih prebivalcev slovenskega hrama demokracije. Vendar imajo "izstopnice" iz vlade pri tem precejšen problem. Kakršnakoli vladajoča koalicija je namreč možna le ob sodelovanju (vsaj) ene od dveh največjih parlamentarnih strank, tj. PS in SDS. In stranke t. i. sredinskega trojčka, katerih prvaki zdaj na veliko razglašajo visoka etična merila, bodo zelo težko razložile, kako da s SDS ne morejo sodelovati, ker Janša noče odstopiti, s PS pa se lahko brez problemov povežejo, čeprav Janković ni in ne bo odstopil kot župan Ljubljane. To bo dvoličnost, ki je javnost ne bo spregledala, saj pri tem noben medijski spin ne bo mogel pomagati (čeprav ne dvomimo, da mediji ne bi bili pripravljeni pri tem nuditi svojih "uslug"). Očitno bo namreč, da za deklarirano načelnostjo stoji zgolj težnja po večjem deležu tranzicijskega plena. Prav tako težko pa bo strankam, ki so pred letom dni vstopile v reformno koalicijo, pojasniti opustitev ključnih reform. V trenutni situaciji jih je bila sposobna izpeljati zgolj trenutna vladajoča koalicija. Opozicija jim je namreč odločno nasprotovala, zato bi sodelovanje teh strank v vladi pomenilo njihov pokop. Podobno velja v primeru postavitve kakšne tehnične vlade. Tehnična vlada v pravem pomenu besede, kakršna je bila recimo Montijeva v Italiji, v danem položaju ni mogoča. Potencialni tehnični mandatarji, ki se pojavljajo v javnosti, so namreč izrazito politično opredeljeni. To nedvomno velja za predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, ki tako po družinskem pedigreju kot po političnem profilu izhaja iz osrčja "rdeče elite". Podobna je zgodba s Petrom Kraljičem, sicer mednarodno uveljavljenim finančnim strokovnjakom, ki pa je tesno povezan s Kučanovim Forumom 21 in je odkrit zagovornik ideologije nacionalnega interesa. Tiste ideologije torej, ki je državo spravila v krizo. Kako si recimo v Državljanski listi predstavljajo uresničevanje ukrepov, usmerjenih v stabilizacijo bančnega sektorja, in dokončanje procesa privatizacije, ki jih je v trenutni vladi snoval ravno njihov finančni minister Janez Šušteršič, v "španoviji" s tistimi silami, ki imajo državnih deležev v podjetjih tako rekoč za nacionalno izdajo? Jasno je, da bodo v takšni druščini morali opustiti svoja programska načela. In to bi bila dejanska prevara volivcev. Koalicija, ki se nam po razpadu aktualne vlade lahko obeta ob obstoječi parlamentarni konstelaciji, bi pomenila ponoven obrat k etatizmu, ščitenju monopolov in nebrzdanemu trošenju. Vendar takšna politika ne bo prav dolgega veka, saj jo bo kmalu ustavil v tem primeru skoraj neizbežen bankrot.