Grčija in zgodovina

Naslov se je glasil "Dežela živi že od svojega rojstva v popolnem bankrotu". Površen in prehiter bralec, ki je spregledal narekovaje v naslovu in morda še preskočil uvod, je najbrž mislil, da bere še en kritičen tekst o Grčiji, kakršnih je predvsem v nemškem tisku danes pač povsod polno.

Ampak ta tekst je bil zares drugačen. Njegov avtor je Edmond About, danes povsem neznani francoski publicist iz 19. stol. Skratka, v FAZ so prevedli članek iz leta 1858! In, kot že rečeno, zadeva se bere, kot bi bila napisana v teh dneh.

Tukaj se zdaj takoj zastavi vprašanje, kakšen je bil namen tega članka: ali gre za manipulacijo z bralci? Nobenega dvoma namreč ni, da sodobni bralci niti približno ne poznajo konteksta, v katerem je bil članek napisan. (Če se že greš dekonstrukcijo, je tvoja dolžnost, da tematiziraš tudi njen zgodovinski okvir.) Ali gre za nadaljnjo stereotipizacijo Grčije? Sporočilo je namreč jasno: Grčija očitno živi v nekem drugem času oziroma čas se je v njej ustavil. Malce bolj kritičen bralec se je gotovo vprašal: če je res, da Grčija že od 19. stoletja naprej živi v permanentnem stanju bankrota, ali ni potem vsaj nekoliko čudno, da jo zahodnoevropske države še vedno zalagajo s krediti?

Kljub temu je treba priznati, da je v zadnjem času v mnogo nemških medijih mogoče zaznati bolj kritične tone do Merklove. Podobe zažiganja nemških zastav na atenskih ulicah, karikature v grških medijih, ki jih z veseljem kažejo tudi v evropskih, užaljeni odziv grškega predsednika na besede finančnega ministra Wolfganga Schäubla …, ob vsem tem so se mnogi Nemci zamislili. Dejstvo je, da je Merklova še pred nekaj leti v Evropi uživala največji ugled med politiki, danes pa je njena priljubljenost precej padla – najbolj seveda v južnih državah.

Žal se kaže – in to opažajo tudi v konservativno usmerjenem Zeitu –, da kanclerka ne bo nikoli osvojila državniške drže svojega velikega mentorja Helmuta Kohla. Nabiranje poceni notranjepolitičnih točk na račun Grčije, Španije, Portugalske in Italije se pač ne spodobi za politika na tako visoki ravni. S temi populističnimi sredstvi si je morda res kratkoročno povečala priljubljenost doma, si jo je pa zato trajno zapravila na tujem. Danes njena politika v mnogo evropskih državah zbuja vse večje nezaupanje in nasprotovanje, to pa gotovo ni dobra novica za prihodnost EU. Nasploh se človek težko znebi vtisa, da postaja Merklova za Evropo vse bolj neproduktivna.

Tudi Schäble bi se moral malce zamisliti nad tem, kar govori, predvsem pa, kako govori. Dobro, po eni strani ni nobenega dvoma, da ima grška vlada težave s pobiranjem davkom, da je v državi mnogo korupcije in tako dalje. To dobro vedo tudi Grki sami. Toda predlagati, da se volitve malo zamaknejo, recimo vsaj za eno leto, je pa vseeno odločno preveč. Ali bo zdaj Nemčija določala, kdaj je najprimernejši čas za grške volitve? Morda ne bi bilo slabo, če bi ob tem tudi izbrala kandidate in na koncu celo zmagovalce.

Grške volitve bi morale biti aprila. Nekaterim se to zdi problematično, kajti Papademosova vlada tako pač ne bo imela dovolj časa, da dokonča svoje delo. Zelo verjetno tudi je, da se bo politična scena povsem postavila na glavo. Ampak volitve že po svoji definiciji pomenijo postavitev obstoječega stanja pod vprašaj.

Sicer pa je Grčija tako in tako povsem zavožena. Za vse bi bilo najbolje, da se čim prej pripravi protokol za njen bankrot, izstop iz evroobmočja in na koncu, če bodo takšne želje Grkov, tudi izstop iz EU. To agonijo je treba čim prej končati.