Frančišek v belem

Beli dim, ki se je v sredo zvečer pokadil iz Sikstinske kapele, je prinesel presenečenje tudi najbolj podkovanim vatikanistom. Izbor je bil namreč hiter, izvoljen ni bil favorit, prvič v zgodovini jezuit, prvič (Južno) Američan, prvič Frančišek. Resda je bil buenosaireški kardinal Jurij, kot lahko Jorgeja Marija Bergoglija malo za šalo imenujemo zaradi velikega števila Slovencev v argentinski prestolnici, na zadnjem konklavu drugi najmočnejši kandidat. A tega uradno ni vedel nihče, razen kardinalov volivcev, neuradno pa le redki. Osebno sem glede nujno potrebnih reform v Rimokatoliški cerkvi precej skeptičen. A prav izbor novega papeža, ki se je pred papamobilom znamke Mercedes vozil z javnim avtobusom, daje signal, da se bo morda vendarle kaj premaknilo. Mislim na grehe duhovnikov, ki bi jih morali nujno omejiti. To pa pomeni: ovadba in kaznovanje pedofilov, izključitev spolno aktivnih homoseksualcev in boj proti korupciji. Boj proti bogastvu in mnogi drugi grehi pa so ob teh problemih popolnoma nepomembni. Da prihaja sveti oče iz reda jezuitov, je dobra novica. Spomnimo se samo južnoameriških jezuitov, ki so se v redukcijah borili proti kolonistom. Ja, to so tisti iz filma Misijon, kot verjetno ve večina ljudi. Le malo pa jih ve, da so bili med tistimi misijonarji tudi Slovenci. Družba Jezusova je eden od najbolj resnih katoliških redov. Jezuite si zaradi tega tudi kristjani radi privoščijo. Eni se delajo norca in pravijo, da so bili prva Jezusova družba Marija, Jožef, vol in osel. No ja, šalo na stran. Čeprav tudi jezuiti niso imuni proti pedofilskim zločinom (v ZDA so jezuiti plačali 166 milijonov dolarjev odškodnine žrtvam), pa je njihova strogost in temeljitost prava alternativa razvajenim in površnim kristjanom. Zato ji mnogi zunaj in znotraj Cerkve ne marajo ali celo sovražijo. Papeško ime, ki si ga je izbral Jorge Mario Bergoglio, ima velik pomen. Mimogrede, Jorge se bere "horhe", ne pa "žorže" ali "žordže", kot to izgovarjajo nekateri naši novinarji. Veliko pove že to, da si papež ni izbral imena Ignacij po ustanovitelju jezuitov. Ali imena Alojzij po najbolj priljubljenem jezuitskem svetniku. To bi bilo po svoje logično. Mogoče s tem ni hotel še spodbujati nasprotnikov jezuitov. PR, bo kdo rekel. Mogoče res. A vendar si ni izbral niti imen Benedikt XVIII., Janez Pavel III., Pavel VII. ali Janez XIV., kar bi bilo zelo v skladu z rimsko tradicijo. Franciscus, latinsko. Frančišek, slovensko. Ime papeža, tako kot imena vladarjev in svetnikov, namreč slovenimo. Lahko bi mu rekli tudi Franc, tako kot smo imenovali avstrijske vladarje. A vendar je bolje, da ostanemo pri Frančišku kot izvornem imenu, saj je Franc njegova izpeljanka. Ob Frančišku pa tudi prej pomislimo na bistvo, zaradi katerega si je papež izbral prav tega svetnika. Sveti Frančišek Asiški je bil reformator srednjeveške bogate in skorumpirane Cerkve. Odložil je bogata oblačila – dobesedno slekel se je pred množico ljudi in obleko vrnil bogatemu očetu – in izbral pot revščine. Z evolucijo je dosegel ogromno in po mnenju mnogih veliko več kot recimo Martin Luther z neke vrste "revolucijo". Še danes je Frančišek simbol miru, preprostosti in sožitja človeka z naravo. Vatikan je s svojim dvornim bliščem pravzaprav pravo Frančiškovo nasprotje. Nič čudnega, da si v skoraj 800 letih noben papež ni izbral tega imena. Frančišek in zlato pač ne gresta skupaj. Frančišek v belem talarju je težko podoben Frančišku v ponošeni rjavi kuti. Pomenljivo pa je, kako so o novemu pontifeksu poročali slovenski mediji. Na hrvaški nacionalni televiziji so izbor komentirali strokovnjaki v živem prenosu, pri nas pa so se zadovoljili zgolj z neposrednim poročanjem iz Rima. Tega ne omenjam, ker bi hotel kritizirati poročanje RTV-ja o cerkvenih zadevah. To je bil medijski dogodek par exellence, ki bi z obširnim poročanjem dvignil gledanost. Ali to mar ni njihov cilj? Včasih se tako zdi. Naša televizija namreč namesto posebne oddaje z gosti poišče poslanca vladajoče koalicije in nekdanjega komunističnega funkcionarja in predvaja njegovo mnenje o novemu papežu. Kaj lahko pove o novem papežu Mirko Brulc? To je resnično težko razumeti. Po drugi strani pa bi bilo logično, da bi za mnenje poiskali Slovence, ki novega, precej neznanega papeža, poznajo. V naši deželi živi kakšnih 200 ljudi, ki so se vrnili v domovino svojih prednikov iz Argentine. Mnogi izmed njih kardinala poznajo. Isto velja za nekaj tisoč rojakov, ki živijo v Buenos Airesu. A ne bi bilo bolj logično za mnenje povprašati koga od teh, kot pa nekega ne najbolj pomembnega politika, ki o Cerkvi kot inštituciji vsebinsko ne zna povedati treh stavkov brez napake? Seveda nobena stvar na tem planetu ni samo črna ali samo bela. Tudi vatikanski dim ne. Glede papeža tako mnogi poznavalci opozarjajo na vatikansko kurijo, ki ni ravno navdušena nad preprostostjo. Skrbi jih tudi, da so prav za Frančiška I. glasovali tudi kardinali, ki so si umazali roke najmanj s prikrivanjem določenih smrtnih grehov. So glasovali preračunljivo? Glavno vprašanje tega trenutka je, v kolikšni meri bo papež Frančišek kos vplivnim vatikanskim dvorjanom, ki imajo slabe namene.