Dežela mrtvih

Gre za iskanje umazanega zaklada, jokerja, ki razbije javno podobo osebe in jo razgali do obisti. Na dan priplavajo stari grehi, kupujejo in prodajajo se skrivnosti.

Pa ste kdaj pomislili, da tovrstna predvolilna odkritja največ povedo o mentaliteti skupnosti? Najprej mora od zadovoljstva nad najdenim grehom nasprotnika vriskati volilni štab. Tudi volivci morajo v njem videti kršenje družbenih norm. Gre torej za najširši mogoči plebiscit, na katerem ljudstvo glasuje, ali je neko dejanje ali dejstvo tako strašno sprevrženo, da bi tega človeka izločili iz občestva.

Če najdemo tak greh, smo s tem našli tudi meje, kaj določena družba tolerira in česa ne.

Največji slovenski greh

Slovensko predsedniško kampanjo 2017 si bomo poleg tega, da v egalitarni družbi lahko kandidira vsak, zapomnili edino po "umazani podrobnosti", ki se je podpornikom zdajšnjega predsednika Boruta Pahorja zdela skriti as v rokavu, s katerim bodo eliminirali protikandidata Marjana Šarca.

Bojan Požar je na svojem portalu o njem objavil članek z naslovom, ki je obetal, da "umazane podrobnosti prihajajo v javnost" in prva, udarna "umazanost", torej tista, od katere je odvisno, ali bomo brali dalje, se glasi takole:

"Marjan Šarec naj bi bil 'neznanega družinskega porekla'. Bil naj bi v reji; česar doslej ni ne potrdil ne zanikal. Javnost pa ima vso pravico izvedeti, kdo je v resnici kandidat za predsednika republike."

Slovensko predsedniško kampanjo 2017 si bomo poleg tega, da v egalitarni družbi lahko kandidira vsak, zapomnili edino po "umazani podrobnosti", ki se je podpornikom zdajšnjega predsednika Boruta Pahorja zdela skriti as v rokavu, s katerim bodo eliminirali protikandidata Marjana Šarca. Foto: STA ,

Požarjevo vrednostno sodbo so povzeli tudi preostali, vključili pa so se tudi nekateri politiki. Najodločneje poslanec Žan Mahnič (vir), do zdaj znan kot človek bi: obiskal bi Melanijo osebno, spopadel bi se s Hrvati (ne tako osebno, bolj za hrbtom vojske).

Začele so se razprave po medijih in družbenih omrežjih, skratka, "umazana podrobnost" je zadela v živo.

Morda vas zanimajo še druge kolumne Mihe Mazzinija:

-> Preboj iz tlačanske miselnosti
-> Slovenske pošte so po novem zasliševalnice
-> Delo prihodnosti: med izničenjem in sadizmom

Vaška skupnost

Slovenstvo je v svojem jedru struktura vaške skupnosti, pri nas ni bilo modernizacije in urbanizacije. Večina prebivalcev prestolnice se ne počuti meščanov, marveč vaščane na začasnem bivanju v mestu.

Če berete slovenske klasike, boste hitro ugotovili, da je največja sramota biti nezakonski, naše 19. stoletje je bilo očitno obsedeno s tem strahotnim grehom. Zanimivo je, da je bila po Lipičevih podatkih iz leta 1834 kar tretjina prebivalstva nezakonskega (vir), torej je šlo za množičen pojav in obenem strašen greh.

A nezakonski ve vsaj za enega starša, posvojen pa lahko tudi za nobenega od njiju, torej je njegov greh še dvakrat večji. 19. stoletje, pač. V teh kolumnah sem že večkrat navedel primere, kako se še vedno ukvarjamo z debatami tega stoletja, da se nismo premaknili in potem, nenadoma, oktobra 2017, že globoko v 21. stoletju, odprem medije in berem razprave, ki bi jih lahko preselili tudi nekaj stoletij nazaj.

Šokantno, kako le drobna praska sname z nas vso pozlato modernizacije in odkrije naše bistvo.

Požarjevo vrednostno sodbo so povzeli tudi preostali, vključili pa so se tudi nekateri politiki. Najodločneje poslanec Žan Mahnič, do zdaj znan kot človek bi: obiskal bi Melanijo osebno, spopadel bi se s Hrvati (ne tako osebno, bolj za hrbtom vojske).

Kdo sem?

Tako je pojasnjeval Žan Mahnič: "Nihče mu ne očita posvojitve. Mene samo zanima, katere narodnosti je." (vir) Ob taki izjavi ni treba pogledati le na uro ali koledar, marveč na stoletno pratiko. Mnenje, da se človek rodi v narod, je tipična blodnja prejšnjih stoletij – če nekdo leta 2017 še vedno misli, da iz maternice na porodno mizo pade stoodstotno izdelan Slovenec, je prespal šolsko biologijo, družboslovje pa ga ni zanimalo.

Človeka lahko psihoanalizirate, psihometrično izmerite, skenirate na precej načinov, lahko popišete vsa njegova dejanja, kar je svetoval Sokrat, ko poskušate odgovoriti, kdo ta človek je. A Požarjevo-Mahničeva formula nas postavi v zakotno vas pred stoletji: človek je tisto, kar so bili njegovi predniki. Ničesar ne morete dodati in ničesar izvzeti. Lahko vse življenje garate, a ste to, kar so bili vaši starši.

Na vprašanje "Kdo je ta človek?" začnete odgovarjati s tem, kdo so bili njegovi starši. Ko sem pred davnimi leti iskal svojo prvo službo, so me na vsakem razgovoru vprašali "Čigav pa ste?" in so bili čisto šokirani, da nismo mogli najti skupnega sorodnika. Danes verjetno tovrstna vprašanja niso tako pogosta, saj jih nadomesti informacijska tehnologija, a so še vedno enako pomembna.

Če iščete službo, si zapomnite: v Sloveniji ne šteje CV, marveč rodovnik.

Zavod za zaposlovanje bi torej namesto tečajev pisanja življenjepisa moral financirati pisanje rodoslovnih dreves.

Družbe pesimizma in optimizma

To, da je nekdo iz rejniške družine prišel do predsedniškega kandidata, bi v nekaterih mentalitetah pojmovali kot dobro novico, v naši pa pač ne.

Očitno torej nočemo ustvariti pozitivnih zgodb. Če kje drugje posvojencu rečejo "Nekoč boš lahko še predsednik," mu pri nas rečemo: "Obsojen si, ne bori se. Če so vse, kar si, tvoji predniki, potem ti nisi nič. Vdaj se."

A četudi poznate svoj rodovnik za kolena nazaj, ste prav tako ujetnik preteklosti. Ker prednikov ne morete spremeniti, ste nepomembni. Rojeni ste bili v deželo preteklosti, zato ni čudno, da so vsi naši prepiri o davno minulih dogodkih. Jasno je, zakaj ne moremo upreti pogleda naprej, v tisto, kar prihaja in kar bi radi, če se je vse že zgodilo in je vse odločeno.

Fatalistični janzenizem Požarjevo-Mahničeve formule osebnosti ne dopušča drugega kot izgon sposobnih. Rojeni ste bili v deželo mrtvih, pohlevno prestajajte in čakajte, da pride vaš čas (ko vas več ne bo), ali pa se odselite, s svojim delom ali v celoti. Slovenstvo premore več pesimizma, kot ga lahko premagajo še največji optimisti.

Na dnu se seveda skriva strah pred spremembo tistih na dobrih položajih: če onemogočimo priseljence, posvojence, nadarjene, uspešne, pametne, izobražene (dodajte poljubno skupino) ..., potem bodo sodržavljani, kar jih bo ostalo, morali prenašati in voliti nas, kakršni pač smo.