Torek, 25. 11. 2025, 18.14
1 ura, 40 minut
Kolumna
Angel varuh Aleš Primc?
Nasprotniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so uspeli v obtok spraviti zgodbo, da so zaradi zakona življenjsko ogroženi vsi, ki so bolni in starejši. In za dodatek še, da morajo verni glasovati proti, če želijo upati na Nebeško kraljestvo. Šlo je za dve temeljni, elementarni, eksistencialni zadevi, ki jih ne gre zaobiti. Del jih je glasoval trdno prepričanih, del pa za vsak slučaj. Slednji so se v anketah verjetno celo opredelili "za" in na koncu glasovali "proti". Kot tisti, ki gredo za vsak slučaj občasno k maši. Ker, kaj pa veš …
"Gospod, kako boste pa vi glasovali? Proti. Razlog? Ja, da me ne bodo pokončali, če bom bolan. Preprosto."
"Pa vi, gospa? Proti, jaz ne pustim, da me bo eden ubil."
To so bili odgovori vprašanih na voliščih, predvajani na komercialni televiziji pri večernih poročilih.
Nemška demokratična republika je bila demokratična toliko, kot je bila Ljudska republika Kitajska ljudska
Na televizijski postaji, ki zase pravi, da edina širi resnico, je voditelj, ki kaže s prstom, kdo laže, dal vedeti, da je vprašanje glede zakona zelo enostavno: "Če trpite – ali bi raje prenehali trpeti ali bi raje umrli?" Sugerirana odločitev je torej zelo enostavna. Na tej isti televiziji je zdravnica povedala: "Natančno sem preštudirala zakon. Tukaj svobodne izbire ni. O tem, ali se človek kvalificira za pomoč pri samomoru, odloča komisija. Ni avtonomije pacienta."
Ob letakih, ki so razlagali, da gre pri pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predvsem za zmanjševanje stroškov in da bodo "v politično imenovani zastrupitveni komisiji odločali samo zdravniki, ki podpirajo zastrupljanje bolnikov, ki niso dolžni obvestiti svojcev, da je njihov bližnji v postopku za zastrupitev," so mnogi to seveda razumeli, kot da bo na vrata bolniške sobe potrkala komisija in povedala "gospod, vi ste pa za evtanazijo". Se pravi – komisija naj bi odrejala ljudi za usmrtitev brez njihove volje. In ta isti letak Združenja gibanje za otroke in družine je sporočal, "da bo zastrupitev bolnikov in invalidov možna tudi brez bolnikovega podpisa (20. člen)". Ta člen v resnici pravi: '"Pred izvedbo PPKŽ morata lečeči zdravnik in diplomirana medicinska sestra vprašati pacienta, ali pri njej vztraja, kar se nemudoma zapiše v zdravstveno dokumentacijo. Pacient svojo izjavo, da vztraja pri izvedbi PPKŽ, poda ustno, kar mora lečeči zdravnik nemudoma zapisati v zdravstveno dokumentacijo. Pacient na zapis svoje izjave v zdravstveni dokumentaciji doda svoj podpis. Če pacient ne zna ali ne more pisati, mora biti to v zdravstveni dokumentaciji zapisano. V tem primeru pacient poda izjavo, da vztraja pri PPKŽ ustno, in na zapis njegove ustne izjave v zdravstveni dokumentaciji doda svoj ročni znak."
Mnogi so bili tudi zmotno prepričani, da nekdo, ki se je odločil za predčasno končanje življenja zaradi neznosnega trpljenja, tega ne more preklicati. In tudi da bodo na ta način izkoriščali dementne osebe. Za PPKŽ se v resnici lahko odloči le oseba brez psihičnih motenj.
Zagovorniki "proti" so vedeli, kaj vpliva na odločitev, za razliko od bloka "za", ki se je medlo odzival na neresnične trditve.
Ravnati v skladu z zakonom po svoji vesti in to dopustiti tudi drugim
V svojem mnenju o nedeljskem referendumu se je v Družini avtor dotaknil tudi mojega stališča in ga označil za infantilnega ter zapisal, da pozivam k upogibanju hrbtenice in podpori nečesa, kar je v nasprotju s krščanskim naukom. Moj točen zapis glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je sledeč: "Kristjanom je življenje sveto od spočetja do konca. Zato je potrebno razumeti naš odnos do splava in evtanazije. Vendar državljani niso vsi verujoči. Zato je potrebno nekomu, ki brez možnosti izboljšave neznosno trpi, pod ustreznimi kriteriji omogočiti odločitev za evtanazijo." (Zapis je nastal v času posvetovalnega referenduma o evtanaziji pred dobrim letom.)
Moje stališče, da sam ravnaš v skladu z naukom vere, ki ji pripadaš, obenem pa omogočiš nevernemu, da dela po svoji vesti, je bolj krščansko, kot pa vsiljevanje svojih pogledov tistim, katerih svetovnonazorski pogled je drugačen. Čeprav bi bil zakon sprejet, bi se kristjani še vedno lahko odločali po svoje.
Sploh pa je nekrščansko manipulativno širjenje "resnice" glede zakona. Cerkev je (bila) zame ustanova, namenjena zgolj resnici in Resnici. Zdaj pa je v njej, na mizici za Oznanila in verski tisk, našel mesto letak, ki sem ga omenjal zgoraj. Obenem je bila tudi Molitev za izpolnitev Božje volje naravnana tako, da je vzpodbujala občutek krivde in pot v pekel vsakogar, ki ne bi šel na volišče in obkrožil "proti": "Daj nam poguma in moči, da se bomo vztrajno in javno zavzemali za življenje in tako dospeli v Nebeško kraljestvo." Temu stavku ni kaj očitati, če ne bi šlo zgolj za perfidno navodilo, kako glasovati v nedeljo. Seveda brez tega ni šlo niti v času volilnega molka, pri maši, po kateri se gre po navadi opravit državljansko dolžnost.
Avtor, ki me omenja v svojem tekstu v verskem tedniku Družina, obenem tudi navrže, kako se vedno znova prištevam med kristjane. To umeščanje se v moji glavi ni preračunljivo porodilo po letu 1990, ampak za tem stojim od vedno. Z javnim izražanjem vere nisem imel v svojem življenju nikoli težav. Nimam pa težav niti s tem, da povem, da je RKC pomagala širiti laži. Da ne bo nesporazuma, ne moti me, da javno pove, da je življenje sveto in da je potrebno upoštevati 5. božjo zapoved. Tu bi se lahko ustavila in ji ni bilo potrebno sodelovati v manipulativni kampanji.
Sadovi zastrupljanja z informacijami so vse bolj obilni
Z razumevanjem in spoštovanjem drugačnih stališč smo v Sloveniji v vse slabši kondiciji. V drugače mislečih jih vse več vidi zgolj zlo – "nekdo drug je kriv za težave nas poštenih". Vsak v svojem čolničku sredi razburkanega morja drugim očitajo vse hudo. Ne šteje, kaj kdo reče, pač pa kdo je to rekel. Četudi bi se sicer vsebinsko z njim strinjali, se ne bodo. Z njim pa že ne.
Ob nasprotovanju nevladnikov Šutarjevemu zakonu, sem zapisal, kaj si o tem mislim. To stališče ni bilo ravno v sozvočju z levo agendo, a reakcija (na fotografiji desno) je bila seveda tipična …
Očitno bo Pavlu Ruparju pri nagovarjanju upokojencev za prihodnje volitve na pomoč priskočil milozvočni Aleš Primc, ki zna pobožati po duši: "Jaz sem vesel za vse upokojence, bolnike in invalide, da so lahko zdaj mirni, da lahko zdaj mirno praznujejo advent in božič, potem pa seveda, kmalu bodo volitve in na volitvah bodo lahko povedali, kaj si mislijo o tej vladi." Kot angel varuh se je Primc spustil med ljudi in tudi nas upokojence, kar sem tudi sam, rešil smrti. Hvala, Aleš!
Kolumne izražajo osebna stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Siol.net.