Mesna industrija: Brez podražitev ne moremo preživeti

Predelovalci rdečega mesa, perutninska panoga je v boljšem stanju, bodo zato do konca leta svoje prodajne cene, kot je že znano, zvišali v povprečju za 15 odstotkov. Do prvega, tri- do petodstotnega zvišanja cen bo prišlo že z oktobrom, preostali del podražitve pa bo sledil do konca leta, je na današnji novinarski konferenci še dejal Boris Jež, direktor Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesna industrija. Delež stroškov vhodnih surovin se je še povečal Kot pojasnjujejo v združenju, cenovne škarje in primež nezadržnega naraščanja globalnih cen surovin ter reprodukcijskega materiala in drugih stroškov poslovanja ne omogočajo več rentabilnega poslovanja slovenske mesnopredelovalne industrije. Delež stroškov vhodnih surovin se je samo v zadnjem letu povečal s 70 na 80 odstotkov vseh stroškov v mesnopredelovalni panogi.

Vse notranje rezerve že izkoriščene Da mesna industrija nima drugega izhoda kot podražitev, je krivo tudi dejstvo, da je panoga z zadrževanjem prelivanja podražitev cen surovin v maloprodajne cene v času, ko je slovenske potrošnike pestila visoka inflacija, že izrabila tudi vse možnosti notranjega prestrukturiranja in vse notranje rezerve, enako pa so storili tudi rejci. O tem pričajo podatki o povečanju produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega v panogi.

Slovenske cene za 24 odstotkov nižje do evropskih Maloprodajne cene mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji so znatno, za 24 odstotkov nižje od povprečja v EU. V Italiji in Avstriji, kjer so neposredni tekmeci slovenske mesne industrije, so cene mesa nad evropskim povprečjem, za šest oziroma osem odstotkov. Po drugi strani pa so na primer slovenske cene prašičev, ki jih kupuje industrija, na ravni evropskega povprečja. "Ta zaostanek cen se nam zdaj zelo maščuje," pravi Jež.

Mesarji ne bodo iskali rezerv na račun kakovosti izdelkov Pri vsem tem mesna industrija poudarja, da ne bo iskala rezerv na račun kakovosti izdelkov, v kar so slovenska podjetja v preteklosti veliko vlagala in so to s svojo zvestobo nagradili tudi slovenski potrošniki, prave možnosti za preživetje panoge ne ponuja tudi še večja usmeritev na izvozne trge, tako zaradi neprepoznavnosti in premalo sredstev za promocijo kot nekaterih drugih dejavnikov. Panoga je sicer v zadnjih letih doživela povečano trgovinsko menjavo, pri čemer pa izstopa veliko povečanje uvoza mesa iz evropskih držav.

Zato edino rešitev vidijo v podražitvi, druga alternativa je le zaprtje obratov. "Ogroženih je več kot 20 podjetij in več kot 2000 delovnih mest," je izpostavil Jež in dodal, da je posledično ogrožen tudi primarni sektor, torej rejci, saj slovenska industrija surovine, kolikor jih je na razpolago, kupuje na domačem trgu. Rejci zaradi nerožnatih razmer že zmanjšujejo oziroma opuščajo vzrejo, kar pa predstavlja udarec tudi za ohranjanje kulturne krajine.

Jež: Meso je razmeroma poceni Po mnenju Ježa je meso v primerjavi z ostalimi prehrambenimi izdelki zdaj razmeroma poceni. "Če si štiričlanska družina privošči kilogram svinjskega stegna, ki v maloprodaji stane 5,5 do šest evrov, to na osebo pomeni izdatek v višini cene ene jutranje kavice," je ponazoril.

"Hrana ne bo nikoli več tako poceni, kot je bila v zadnjih letih" Počasi dozoreva spoznanje, da hrana ne bo nikoli več tako poceni, kot je bila v zadnjih letih, še dodaja Jež in ob vsem skupaj upa, da jim bodo "tudi pri tako nepopularnih potezah in v tako senzibilnem obdobju, kot je nastopilo v družbi", naklonjeni tako potrošniki kot trgovci ter partnerji in "skrbniki celotne družbene nadgradnje".

Na vprašanja, kako to, da pa predelovalci perutninskega mesa in tudi mleka ne napovedujejo podražitev, pa Jež odgovarja, da je do podražitev v zadnjem času prihajalo tudi v teh panogah. Z vidika konsolidacije panoge rdečega mesa so sicer bili narejeni koraki naprej, vendar pa gre po Ježevih besedah za dolgotrajen proces.

Sindikat opozarja na nerentabilnost prireje pitanega goveda Sindikat kmetov Slovenije pa v luči razprav o odkupnih cenah in podražitvah mesa opozarja, da je odkupna cena mladega pitanega goveda v Sloveniji nižja, kot so stroški prireje pri slovenskem kmetu. "Po hitrem izračunu na podlagi modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije in odkupni ceni za letošnji 33. teden, navedeni v Tržnem poročilu za govedo, je razvidno, da prireja in prodaja mladega pitanega goveda za slovenskega kmeta še vedno pomeni rdeče številke," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal predsednik sindikata Roman Žveglič.