"Markovec bo končal CPM ali kdo drug"

V prihodnjem tednu se bo vodstvo avtocestne družbe sešlo s predstavniki obeh podjetij in skušalo najti rešitev. Če posel ne more ali ga ne bo končal mariborski gradbinec, ga mora v skladu s pogodbo, ki predvideva solidarno odgovornost-Alpine BAU. Slednji je bil po mnenju številnih k projektu Markovec povabljen zlasti zaradi njegovih referenc pri graditvi številnih predorov in viaduktov. Brez njega bi imel mariborski gradbinec, ki je z okoli tretjino nižjo ponudbo speljal projekt SCT-ju in Primorju, manj upanja za uspeh pri izbiri izvajalca. CPM, Alpine BAU ali novi razpis Če CPM in Alpine BAU morda ne bi končala del, mora Dars objaviti nov javni razpis. Ta pa se po mnenju poznavalcev ne more zgoditi čez noč. Na hitro pa je po izkušnjah dosedanjih avtocestnih projektov nemogoče pričakovati izbor novega izvajalca. Vse skupaj bi za leto ali več oddaljilo odprtje predora in same hitre ceste med Koprom in Izolo, ki je predviden spomladi 2013. Zagotovo pa tudi drži, da bi bilo "konzerviranje gradbišča" med iskanjem novega izvajalca prek javnega razpisa najdražja rešitev.

Dela na Markovcu skoraj zamrla Dela na zadnjem velikem avtocestnem projektu pri nas predoru Markovec, na hitri cesti med Koprom in Izolo, so skorajda popolnoma zastala. Delavci slovaške SKANSKE, ki so vrtali predor z izolske strani, so zaradi neplačila že pred časom zapustili gradbišče. Vodstvo CPM pa se že tedne z Darsom "nateza" okoli plačila menda nepredvidenih dodatnih del zaradi spremenjenih okoliščin. Dela naj bi bila skupaj vredna več kot 6 milijonov evrov, zahtevek pa je mariborski gradbinec že pred časom poslal na državno avtocestno družbo, glavnino zahtevka pa je uprava Darsa, ki ji predseduje Mateja Duhovnik, že zavrnila.

Bo CPM rešil posel v Republiki srbski? Mariborskega gradbinca, katerega lastnik in direktor je Janez Škoberne, zaradi velikih likvidnostnih težav lahko reši le 300-milijonski posel graditve okoli 71-kilometrskega avtocestnega odseka med Banjaluko in Dobojem v Republiki srbski. Vlada Milorada Dodika, takrat še premierja, zdaj predsednika Republike srbske, je pred meseci CPM izbrala za izvajalca del, potem ko je prvotno izbrani avstrijski Strabag odstopil od projekta. Vlada naj bi v teh dneh odločila o podaljšanju roka CPM-ju, ki mora pridobiti 15-milijonsko bančno jamstvo in zagotovilo banke ali skupine bank, da je v prihodnjih treh ali štirih letih finančno sposoben izpeljati okoli 300-milijonski posel. Prvi mož CPM Janez Škoberne za SiOL ni hotel ne potrditi in ne zanikati, ali iz Banjaluke pričakuje zeleno luč. Če je ne bo, bo moral mariborski gradbinec vladi Republike srbske poravnati tudi večmilijonsko odškodnino zaradi izgubljanja časa.