"Kje bo država nabrala denar, če znižajo vse davke?"

"Vse davke bi zniževali in ne vem, kaj še bi naredili," je za SiOL povedal Mencinger (na fotografiji), ki meni, da "ti ukrepi nimajo osnove, so samo zato, da se nekaj da iz rok. Pravijo, da je treba vse davke znižati – v redu, kje bo država potem nabrala denar? Trošarina se mi zdi edini vir, ki ga vlada lahko spremeni razmeroma avtonomno". Tako je komentiral predlog največje opozicijske stranke o nižanju trošarin.

Odločitve z daljnosežnejšimi posledicami Mencinger je spomnil, da je naš javni sektor v povprečju Evropske unije in da ima ožja uprava pri nas celo manjši delež, kot je povprečje Evropske unije, čeprav je pri manjših državah ta delež praviloma večji. "V primerjavi z evropskim povprečjem mi dajemo nekoliko manj za vojsko in približno enako za policijo, malo več dajemo za zdravstvo in več dajemo za socialno varstvo," je dodal in posvaril: "Če se odločimo, da to znižamo, in rečemo, da bomo imeli več zasebnega zdravstva in več zasebnega šolstva, se moramo vprašati, ali želimo živeti v takšni državi."

Kam z odpuščenimi? Strokovnjak pravnoekonomskih znanosti in profesor na ljubljanski univerzi je zadržan tudi glede odpuščanj v javni upravi: "Pravijo, da je treba odpustiti toliko in toliko ljudi iz javne uprave; če jih zasebni sektor ne more prevzeti, bodo končali kot brezposelni – in kaj smo naredili s tem?"

Posojilni krč pri nas pod povprečjem evroobmočja Za enega od predlaganih ukrepov, to je ustanovitev "slabe banke", ki bi nase prevzela slaba posojila, po Mencingerjevem mnenju še ni prišel čas. "Za zdaj še ni potrebe za to. Nekaj podobnega smo uporabili, ko je to bila posledica razpada Jugoslavije in dolgov do varčevalcev – ni se imenovalo 'slaba banka', a je šlo za isto reč, ko je država prevzela terjatve do banke. Trenutno se banke še preživljajo. Kar se posojilnega krča tiče, pa je ta v Sloveniji manjši kot v evroobmočju," je še pojasnil nekdanji rektor ljubljanske univerze.