Kako preživeti v divjini?

Zdravilo, ki lahko olajša dolgočasno rutino, se ponuja v avanturističnih izletih in adrenalinskih potepanjih.Pravi avanturisti se odpravijo v neokrnjeno naravo preizkušati svoje moči in iznajdljivost, ki je potrebna za preživetje v divjini. Nekateri pustolovci počitniške dni preživljajo na nenavaden način, ki ljudem ne predstavlja ravno sproščenega uživanja prostega časa – odločijo se za izlete v neokrnjeno naravo, kjer se človeška roka še ni dotaknila skrivnosti divjega. Seveda na pot v divjino ne moremo oditi neprimerno opremljeni in nepripravljeni. Za vse adrenalina željne popotnike podajamo nekaj nasvetov, kako ravnati v različnih situacijah v naravi. Ob nepredvidljivih okoliščinah, ki vas pogosto lahko doletijo v naravi, je predvsem pomembno, da ohranite trezne misli – večina težav nastane ravno zaradi nepremišljenih odločitev, kar se največkrat sprevrže v verižno reakcijo in s seboj prinese še več nevšečnosti. Torej, vedno pretehtajte situacijo in razjasnite svoje misli, vsekakor pa ne zganjajte panike. Pogosto nas strah otrdi, kadar se izgubimo, čeprav še ni nič izgubljenega – najprej se skušajte spomniti karkoli o poti, ki je že za vami: kako ste prišli do tu, kje ste skrenili s poti in podobne koristne podrobnosti. Pameten razmislek je navadno v veliko pomoč. Pot vam lahko pokažejo tudi naravni pokazatelji: sonce, pokrajina in pa sama steza, po kateri hodite – tako ste lahko prepričani, da boste s hojo vzdolž reke zagotovo prišli do naselja. Vsekakor ne zanemarjajte tudi svojih čutil – največjo pozornost navadno namenjamo vidu, pomen sluha pa zanemarjamo, vendar ravno ta nam v naravi pogosto pomeni največjo prednost. Ustavite se in dobro prisluhnite – morda v bližini zaslišite ropot avtomobila, zvonce krav na kmetiji ali šum oddaljenega potoka.

Pogosta težava, ki je nikakor ne smete zanemarjati pri izletih v divjini, je dehidracija telesa. Dehidracija je huda obremenitev za organizem, ki povzroča hitrejši ritem srca, glavobol, povišano telesno temperaturo, omotico in vrtoglavico, bruhanje, v hujšem primeru pa tudi vročinsko kap. V tem primeru je najboljše, da se umirite, poiščete senco in zaužijete zadostno količino tekočine. Tudi sadje je dobrodošel obrok, ki bo omilil posledice dehidracije, saj vsebuje veliko vode, posežete pa lahko še po slanih prigrizki – natrij v soli bo namreč pospešil obnovo snovi v telesu. V naravi lahko naletimo na nekatere vrste kač, ki pa v Sloveniji navadno niso strupene. Kljub temu je priporočljivo upoštevati nekaj nasvetov, ki so zagotovo koristni ob srečanju s kačo. Najboljši ukrep je, seveda, da se jim izognete. Doseg kače je približno enak polovici njene dolžine, v splošnem pa ugriz kače naših pokrajin ni usoden, vseeno pa lahko povzroči kar nekaj zdravstvenih nevšečnosti. Po ugrizu kače je priporočljivo v šestih do 48 urah poiskati zdravniško pomoč, v primeru, da se sproži alergijska reakcija, pa seveda šteje vsaka minuta. Pomembno je torej, da poiščete pomoč, se skušate čim manj gibati (s čimer se bo umiril srčni utrip in pretok krvi), očistite mesto ugriza ter uživate čim več tekočine. Nikakor vam ne bo pomagalo hlajenje mesta ugriza, ustavljanje krvnega obtoka v prizadeti okončini in zarezovanje v kačji ugriz.

Divjino je na prav poseben način doživela dr. Ljudmila Koprivec iz Trimovega oddelka za razvoj: za svojo nenavadno domislico v njihovem natečaju Nora ideja, internem natečaju za najbolj noro idejo, je bila nagrajena s tečajem preživetja v naravi. Zanimiva ideja o tkani fasadi jo je popeljala na intenzivni tečaj v gozdu na področju Romškove pečine, pot pa jo je vodila vzdolž Kolpe v okolici Radencev, Brega in Damelja. Tam je preživela tri dni, izkušnje pa je opisovala polna zanosa: "Preživetje v naravi je vse prej kot preprosto. Zato, ker je rešitev odvisna od pravilno zastavljene strategije, dobre orientacije, pravilnega izbora zatočišča, zagotovitve vode in hrane, dobrega sodelovanja med sotrpini ter ne nazadnje od našega znanja, veliko sreče in seveda od zelo dobrega noža. Na intenzivnem tečaju v gozdu smo se seznanili z najrazličnejšimi veščinami preživetja, ki nam lahko koristijo v kriznih situacijah; kako poiskati vodo, zakuriti ogenj, premostiti reko, prepoznati in pravilno reagirati na prisotnost divjih živali. Naravo in bivanje ob Kolpi smo sicer doživeli na bolj grob in naporen način, vendar smo preživeli in se tudi veliko novega naučili."

V kolikor tudi vas mika drzno preživljanje prostega časa, pred odhodom v neokrnjeno naravo vsekakor poskrbite za svojo varnost in pripomočke, ki vas bodo spremljali ob nepredvidljivih situacijah.