"Razmere zahtevajo radikalnejše in hitrejše spremembe na trgu dela"

Spremembe na trgu dela ne bodo rešile težav z likvidnostjo, prezadolženostjo, povpraševanjem in upadom investiranja. Predlagane spremembe na trgu dela so "premalo obsežne, premalo radikalne, predvsem so prepočasne", je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ocenil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. "Ti predlogi pomenijo premalo, da bi odpravili ključni problem: da nam delovna mesta ugašajo in da bodo po naših ocenah še hitreje ugašala, pri tem pa ni mehanizmov in pogojev za nastajanje novih delovnih mest," je dejal. Slovenija bo beležila gospodarsko rast Na GZS ne pričakujejo, da se bodo razmere v gospodarstvu v letošnjem letu bistveno popravile. Strinjajo se z napovedmi, da bo Slovenija beležila gospodarsko rast, vendar glede na leto 2009, ko je doživelo velik upad. Okrevanje bo predvsem posledica oživljanja storitvenih dejavnostih, deloma tudi industrije, vendar ne v takšnem obsegu, da bi bilo pričakovati veliko rast izvoza.

"Neplačevanje je tako razmahnjeno, da grozi, da se bodo številna podjetja zlomila" Problemi z likvidnostjo podjetij so po njegovih besedah večji, kot kažejo statistike, saj da podjetja namesto z izvršbami skušajo vsaj del sredstev dobiti z drugačnim načinom poravnavanja. "Ne le v gradbeništvu, tudi v desetih dejavnostih, ki so močno povezane z gradbeništvom, je neplačevanje tako razmahnjeno, da grozi, da se bodo številna podjetja zlomila," je menil Hribar Milič.

Problem je tudi prezadolženost Hribar Milič razume banke, ki so bile ob oteženem dostopu do sredstev na mednarodnih trgih previdne, saj da je v Sloveniji 18.000 podjetij, katerih obveznosti do virov sredstev znašajo več kot 75 odstotkov letnih prihodkov. "Daleč od tega, da bi mislili, da je na trgu dela čarobna palica, ki bo rešila probleme likvidnosti, prezadolženosti, premajhnega povpraševanja, ustavitve investiranja. Trg dela, kot je trenutno strukturiran, pomembno vpliva na počasnejše prilagajanje spremenjenim razmeram in s tem zmanjšuje našo konkurenčnost," je prepričan.

Menijo, da so predlagane spremembe - skrajšanje odpovednih rokov za delavce z vsaj 15 leti delovne dobe s 75 na 60 dni, za delavce s 25 leti delovne dobe pa s 150 na 90 dni, poenotenje odpravnine na eno petino plače za vsako leto dela pri delodajalcu ter hkratno zvišanje nadomestil za brezposelnost za prve tri mesece in širitev kroga upravičencev - le "kozmetične".

Za enoten odpovedni rok

Delodajalci bodo do petka na ministrstvo za delo poslali svoje predloge sprememb. Med njimi navajajo enoten odpovedni rok 30 dni in omejitev odpravnin na največ trikratnik plače. Predlagajo tudi poenostavitve postopkov odpuščanja, predvsem v primerih odpovedi pogodb večjemu številu delavcev, ter obvezen sprejem zaposlitve pri drugem delodajalcu (in ob tem ohranitev pravic od prvega delodajalca), v nasprotnem primeru ukinitev pravice do odpravnine, je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole.

"Delodajalce privablja stabilna in jasna plačna politika" "Nismo bili povabljeni, da bi lahko s strani gospodarstva povedali, kaj je po našem narobe v teh predlogih. To je problem socialnega dialoga v Sloveniji. Želimo, da se odloča na osnovi argumentov in dejanskih razmer v Sloveniji," opozarja Smole. Dodaja, da tuje delodajalce privablja predvsem predvidljivost razmer, pri tem med drugim stabilna in jasna plačna politika.