Financial Times o odzivanju slovenskega gospodarstva na krizo

Sedaj pa se usmerja v preoblikovanje državnih investicijskih skladov in k odpiranju procesa privatizacije državnih podjetij, dodaja časnik. FT, ki je opisu razmer v Sloveniji v tokratni številki posvetil dve strani, med drugim ugotavlja, da je Slovenija od nekdanjih komunističnih držav prva prevzela evro, da je pri spopadanju s krizo v boljšem položaju kot večina ostalih novejših držav članic EU in da je v mnogo boljšem položaju kot ostale države nekdanje Jugoslavije. Časnik tudi o Muri Časnik med drugim opisuje dogajanje v podjetju Mura, ki je bilo po številu zaposlenih največje podjetje v EU. V recesiji jih je od 3500 delavcev delo izgubilo 2635, kar je bil velik šok tako za mesto Murska Sobota kot za regijo, ki je najrevnejša v državi.

Slovenska vlada po ugotovitvah časnika ne kaže več tolikšne pripravljenosti, da bi socialistične velikane, kot je Mura, ohranjala pri življenju. Še več, pod vprašaj se postavlja celo rdeča nit ekonomske politike v obdobju po samostojnosti, to je ohranjanje precejšnjih državnih deležev v skoraj vseh največjih podjetjih, navaja FT.

Slovenija se je dolgo oklepala modela ohranjanja državnega lastništva v podjetjih, kar je v preteklosti povzročalo tudi nesporazume z zasebnimi vlagatelji, nadaljuje FT. Pri tem omenja primer belgijske KBC, ki je želela povečati svoj delež v NLB, a ji to ni uspelo. Kot dodaja časnik, je v domačem lastništvu poleg NLB tudi Telekom Slovenije in podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno.

"Nekateri komaj čakajo na prodajo deleža v Mercatorju" Država se je morda v poduk temu, kar se je zgodilo v Muri, ki je zamudila pravočasno preoblikovanje, zato sedaj odločila, da preoblikuje državna sklada v državna naložbena sklada, ocenjuje FT. "Obljubili smo, da bomo spremenili način upravljanja z državnimi deleži v podjetjih tudi v okviru pogajanj za članstvo v OECD," navedbe finančnega ministra Franca Križaniča povzema časnik. Nekateri deleži naj bi po njegovih besedah ostali strateški, drugim pa bodo dali prosto pot. Pri tem nekateri komaj čakajo na napovedano prodajo deleža v Mercatorju, dodaja FT.

Sicer pa se je v Sloveniji spremenila tudi javnofinančna slika, ugotavlja časnik. Slovenija ima sedaj javnofinančni primanjkljaj, v zasebnem sektorju pa so močno usahnila posojila. Rast kreditov naj bi letos ostala pri petih odstotkih, medtem ko je lani znašala 18 odstotkov, predlani pa je bila 28-odstotna, povzema FT.

"Zsebni sektor je bolj obremenjen" Medtem ko je bančni sistem, kot so pokazali rezultati stresnih testov Banke Slovenije, razmeroma robusten in mu 2,2-odstotni delež slabih posojil v bančnih bilancah ne predstavlja velikega bremena, je zasebni sektor bolj obremenjen. "Če podjetja ne morejo prodajati, lahko začnejo preoblikovanje," časnik med drugim povzema izjavo guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca.

FT še omenja načrte Luke Koper, ki se želi širiti, in bojazni nekaterih, da bo zaradi tega trpel turizem. Ta je v Sloveniji v zadnjih letih, kot navaja časnik, močno porasel. Vendar bo pri takšnih vprašanjih, kot je širitev Luke Koper, najbrž prevladala denarna korist.

"Veliko ljudi bo spremenilo svoje mnenje" "Najbrž bodo kljub nasprotovanju nadaljevali projekte. Veliko ljudi bo, ko bodo uvideli, koliko dodatnih prihodkov bo s tem dobila lokalna skupnost, spremenilo svoje mnenje o tem," navedbe vodje raziskav pri Publikumu Saše Stanovnika med drugim še povzema FT.