V zdravniškem sindikatu Fides od vlade zahtevajo umik predloga o zmanjšanju plačevanja dežurstev v javnem sektorju, ker je do zdravniškega poklica diskriminatoren, je pojasnil Konrad Kuštrin.
V torek bodo z odgovorom seznanili glavni odbor, ki se bo odločil o nadaljnjih ukrepih. "Predsedstvo Fidesa sem seznanil s predlogi vlade. Moram reči, da so kolegi zgroženi nad odnosom vlade do zdravniškega poklica, posebej zato, ker vemo, da v Sloveniji manjka okoli 2000 zdravnikov," je po sestanku predsedstva Fidesa pojasnil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.
"Noben zdravnik se razpisu nadurnega dela ne more odpovedati"
Izpostavil je, da morajo zdravniki zaradi potreb bolnikov zagotavljati 24-urno zdravstveno varstvo, kar pa glede na njihovo maloštevilčnost lahko zagotavljajo le z nadurnim delom. "Noben zdravnik se razpisu nadurnega dela ne more odpovedati," opozarja Kuštrin.
"Stavke ne izključujem"
Kakšni bodo nadaljnji ukrepi Fidesa v primeru, da vlada njihovi zahtevi ne bi ugodila, Kuštrin ni želel napovedati. "Stavke ne izključujem, imamo pa tudi mnogo drugih možnih ukrepov. A bi bilo naštevanje možnosti zdaj prejudiciranje odločitve glavnega odbora sindikata. Lahko pa povem, da so zdravniki tako zgroženi nad tem diskriminatornim odnosom vlade, da bi lahko delo - če bi tako hoteli - zaustavili že jutri," pravi Kuštrin.
Podprli so jih tudi ostali sindikati
Zahteve Fidesa je podprl tudi stavkovni odbor, ki združuje 19 sindikatov javnega sektorja. Ker členi, ki predvidevajo znižanje plačil v dežurstvu in položajnega dodatka, s sindikati niso usklajeni, pričakujejo njihov umik. "Ne podpiramo morebitnih preostalih plačnih nesorazmerij in anomalij, podpiramo pa pravico sindikata Fides, da se z legitimnimi sredstvi bori za pravice iz dela in za pravico do socialnega dialoga," je sporočilo 19 sindikatov, članov stavkovnega odbora in pogajalske skupine javnega sektorja, ki jo vodi Janez Posedi.
Ne izključujejo niti možnosti opozorilne stavke
Kot je dejal vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević, ne gre le za vprašanje Fidesa in zdravniških izplačil, ampak za velik sistemski problem. Način, na katerega se ga je vlada lotila, pa je neustrezen. Vlado tako pozivajo, naj se skupaj z zdravniki usede in naj skupaj poiščejo rešitev. Če vlada sporne novele zakona ne bo umaknila iz zakonodajne procedure, se bo stavkovni odbor ponovno sestal prihodnjo sredo. Miščević pravi, da bodo preučili odziv vlade in se na podlagi tega odločili, ne izključujejo pa niti možnosti morebitne opozorilne stavke.
Zahtevajo nadaljevanje pogajanj o vseh predlaganih spremembah
Stavkovni odbor vlado poziva k dialogu in skupnemu iskanju rešitev. Pri tem Miščević opozarja, da se v sindikatih zavedajo krize in so pripravljeni dati tudi svoj prispevek, a le skozi socialni dialog in rešitve, ki jih bodo poiskali skupaj. Zahtevajo nadaljevanje pogajanj o vseh predlaganih spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe za javni sektor.
"Pri dežurni službi ne gre le za zdravnike"
Vodja sindikatov v zdravstvu v okviru Pergama Matija Cevc je poudaril, da pri dežurni službi ne gre le za zdravnike, ampak v velikem delu tudi za zdravstveno nego in denimo v primeru ljubljanskega kliničnega centra za tehnične službe. Tudi ti bodo zaradi sprememb prizadeti, pri čemer jih na delo razporeja delodajalec.
"Velika večina zdravnikov, ki dežura, nima 15.000 evrov bruto plače"
Cevc je poudaril, da velika večina zdravnikov, ki dežura, nima 15.000 evrov mesečne bruto plače, ampak so plače okrog 3000, 3500 evrov bruto. Tu gre po njegovih besedah za populističen pristop, ki je nevaren, saj na nek način prizadene avtoriteto in pomen zdravniške službe in zdravstva na splošno. Za primer je Cevc navedel tudi svojo plačo: kot zdravnik internist po 35 letih delovne dobe z vsemi napredovanji dobi 3400 evrov bruto mesečno.
V predlogu tudi doložbe o znižanju položajnega dodatka
Vlada je na četrtkovi seji določila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga bo posredovala v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku. V predlog so vključene tudi določbe o znižanju položajnega dodatka in dodatkov za dežurstvo, ki s sindikati javnega sektorja niso usklajene.
Vlada tako kljub nestrinjanju sindikatov predlaga drugačno osnovo za obračun izplačila v času dežurstva in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri dežurstvih vlada namreč ugotavlja, da zlasti na področju zdravstva prihaja do nesorazmerno visokih izplačil v času dežurstva glede na plačilo dela v rednem delovnem času, kjer je intenzivnost delovnih obremenitev višja.
2
