Eurobarometer: Slovenci optimistični glede izboljšanja gospodarskih razmer

Vendar Slovenci z ostalimi Evropejci delijo optimizem glede izboljšanja gospodarskih razmer v naslednjih 12 mesecih, v svojem najnovejšem nacionalnem poročilu za Slovenijo ugotavlja raziskava Eurobarometer. Tokratna raziskava evropskega javnega mnenja v Sloveniji, ki je bila na terenu opravljena med 12. in 28. junijem 2009 in je bilo vanjo vključenih 1012 anketirancev, med drugim še kaže, da Slovenci v Evropski uniji vidijo tistega akterja, ki se je najbolj sposoben učinkovito spoprijeti s posledicami finančne in gospodarske krize. Blizu evropskemu povprečju Mnenje Slovencev o gospodarskem položaju Slovenije se je sicer od zadnjega merjenja približalo evropskemu povprečju. Nekaj več kot četrtina oz. 27 odstotkov Slovencev namreč ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, skoraj trije od štirih Slovencev (73 odstotkov) pa menijo, da je slab. Od zadnjega merjenja v januarju 2009 je delež tistih, ki so gospodarski položaj Slovenije ocenili kot dober, upadel za 12 odstotnih točk. Za enak delež se je povečalo število tistih, ki menijo, da je gospodarski položaj Slovenije slab. Na ravni EU 20 odstotkov Evropejcev meni, da je gospodarski položaj njihove države dober, 78 odstotkov pa, da je ta slab. V primerjavi s povprečjem EU Slovenci bolje ocenjujejo stanje evropskega in svetovnega gospodarstva, čeprav sta se v obeh primerih deleža anketiranih Slovencev, ki njuno stanje ocenjujeta kot slabo, povečala. Da je gospodarski položaj Evrope dober, meni 32 odstotkov Slovencev, 66 odstotkov jih meni, da je slab. Svetovno gospodarstvo kot dobro ocenjuje 22 odstotkov Slovencev, 76 odstotkov jih meni, da je slabo. Bolj optimistični Glede razvoja gospodarskega položaja Slovenije, Evrope in sveta v prihodnjih 12 mesecih Slovence in Evropejce preveva več optimizma kot v predhodnem merjenju januarja 2009. Spremembe gospodarskega položaja Slovenije na boljše v naslednjih 12 mesecih pričakuje 28 odstotkov Slovencev, 39 odstotkov pričakuje poslabšanje gospodarskega položaja, 31 odstotkov pa meni, da sprememb ne bo. Odgovori Slovencev so nad povprečjem sedemindvajseterice, kjer spremembe gospodarskega položaja na bolje v svoji državi v povprečju pričakuje 25 odstotkov vprašanih, 34 odstotkov jih napoveduje poslabšanje, 36 odstotkov pa ne pričakuje sprememb. Največ pričakujejo Švedi Največ v prihodnjem letu od svojega gospodarstva pričakujejo Švedi, saj jih skoraj polovica - 48 odstotkov - pričakuje izboljšanje švedskega gospodarstva (17 odstotkov poslabšanje, 32 odstotkov pa ne pričakuje sprememb). Sledijo jim Danci (35 odstotkov izboljšanje, 19 odstotkov poslabšanje, 44 odstotkov brez sprememb) ter državljani Velike Britanije (35 odstotkov izboljšanje, 26 odstotkov poslabšanje, 34 odstotkov brez sprememb). V ostalih državah članicah EU v prihodnjih 12 mesecih pričakuje izboljšanje svojega gospodarstva manj kot tretjina vprašanih. Da svetovne gospodarske razmere vplivajo na slovensko gospodarstvo, meni 83 odstotkov anketiranih. Največji delež vprašanih - 26 odstotkov - meni, da je EU tista, ki se je najbolj sposobna učinkovito spoprijeti s posledicami krize, sledijo ji skupina G20, Mednarodni denarni sklad in ZDA. Slovenci (sedem odstotkov) so v najmanjši meri prepričani, da so se z učinki krize sposobne soočiti nacionalne vlade. "EU ima dovolj mehanizmov, da uveljavi svoje interese" Dve tretjini Slovencev se strinjata, da ima EU dovolj moči in mehanizmov, da ubrani svoje gospodarske interese na globalni ravni. Kot prednostni področji, na katerih bi morala ukrepati unija, da bi pomagala premagati učinke krize, pa so Slovenci izpostavili pomoč malim in srednje velikim podjetjem ter pomoč brezposelnim. Triinpetdeset odstotkov Slovencev sicer meni, da mora biti v Sloveniji gospodarska rast prednostna naloga kljub morebitnim vplivom na okolje. S tem se ne strinja 44 odstotkov Slovencev. Več ljudi daje prednost gospodarski rasti pred okoljem Na ravni EU vidi gospodarsko rast kot prednostno v primerjavi z okoljem natanko polovica vprašanih, 44 odstotkov pa temu nasprotuje. Delež tistih, ki podpirajo gospodarsko rast kljub morebitnim vplivom na okolje, je glede na prejšnje merjenje porasel za 11 odstotnih točk tako v Sloveniji kot v EU. 86 odstotkov Slovencev zadovoljnih z življenjem S svojim življenjem je sicer zadovoljnih 86 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je za odstotno točko manj kot ob začetku leta 2009. Finančna prioriteta večine Slovencev je plačevanje računov, polovica pa jih poskuša s trenutnim dohodkom živeti karseda dobro. Podpora članstvu Eu padla V primerjavi z rezultati zadnjega nacionalnega poročila - po koncu predsedovanja Slovenije EU - je podpora članstvu Slovenije v uniji upadla, prav tako tudi ocene koristnosti članstva, vendar podpora in zaupanje večinoma ostajajo blizu evropskega povprečja. Oseminštirideset odstotkov Slovencev meni, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji dobra stvar, 36 odstotkov jih ocenjuje, da ni niti dobro niti slabo, 14 odstotkov vprašanih pa meni, da je članstvo slaba stvar. Skoraj dve tretjini (64 odstotkov) Slovencev ocenjujeta, da je Slovenija s članstvom v EU pridobila, 59 odstotkov pa jih meni, da so interesi Slovenije v uniji upoštevani. Da je Slovenija zaradi članstva v območju evra gospodarsko bolj stabilna, meni 57 odstotkov vprašanih. 63 % Slovencev podira širitev EU Podpora posameznim evropskim pobudam je sicer v primerjavi s preteklim obdobjem rahlo upadla, a ostaja precej nad evropskim povprečjem. V največji meri so Slovenci naklonjeni evropski gospodarski in monetarni uniji (86 odstotkov), s čimer se uvrščajo na drugo mesto med EU ter visoko nad evropsko povprečje (61 odstotkov). Širitev podpira 63 odstotkov vprašanih v Sloveniji, kar je 20 odstotnih točk nad povprečjem EU. Podpora širitvi je od prejšnjega merjenja upadla za sedem odstotnih točk, na ravni EU pa za odstotno točko. Celotno nacionalno poročilo je sicer dostopno na spletni strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.