E-zdravstvo v Sloveniji nad povprečjem EU

Med njimi jih 48 odstotkov uporablja širokopasovno povezavo. V Sloveniji to velja za 97 odstotkov zdravnikov, od tega 54 odstotkov s širokopasovnim dostopom. Vedno več evropskih zdravnikov shranjuje in pošilja podatke o bolnikih, kot so laboratorijski izvidi, v elektronski obliki. Zdravniki in zdravstvene službe so z uporabo aplikacij e-zdravstva že izboljšali zdravstvo v Evropi - denimo upravljanje je postalo učinkovitejše in skrajšale so se čakalne dobe za paciente, ugotavlja komisija.

Administrativne podatke o pacientih v elektronski obliki shrani 80 odstotkov splošnih zdravnikov, od tega jih 92 odstotkov elektronsko shranjuje tudi zdravstvene podatke o diagnozah in zdravilih, 35 odstotkov pa jih shranjuje rentgenske slike. Evropski zdravniki pogosto pošiljajo podatke v elektronski obliki laboratorijem (40 odstotkov), manjši odstotek (desetina) pa jih pošilja drugim zdravstvenim centrom.

Na Danskem hitri internet najbolj dostopen Raziskava je tudi pokazala, da države, ki so naprednejše pri uporabi IKT in širokopasovnih povezav, te tudi v večji meri uporabljajo za poklicne namene. Na primer, na Danskem, kjer je hitri internet najbolj dostopen v Evropi, zdravniki in pacienti za komunikacijo zelo pogosto uporabljajo e-pošto, tj. v približno 60 odstotkih ordinacij (evropsko povprečje je le štiri odstotke).

Ob tem pa poročilo izpostavlja primere, v katerih bi zdravniki lahko več uporabljali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) ter čezmejne zdravstvene storitve. Tu so v ospredju elektronski recepti (e-recepti), ki jih uporablja le šest odstotkov splošnih zdravnikov v EU, v velikem obsegu pa se uporabljajo le v treh državah članicah: na Danskem, Nizozemskem in Švedskem.

Zdravljenje bolezni na daljavo le na Švedskem Spremljanje na daljavo (telemonitoring), ki omogoča zdravnikom spremljanje bolnikove bolezni ali zdravljenje kronične bolezni na daljavo, se uporablja le na Švedskem, kjer devet odstotkov zdravnikov zagotavlja storitev spremljanja na daljavo, ter na Nizozemskem in Islandiji, kjer v obeh državah skupaj to storitev zagotavljajo približno trije odstotki zdravnikov. Komisija namerava še letos poročati o možnostih in razvoju spremljanja na daljavo.

Čezmejna izmenjava podatkov o pacientih je prav tako redka in jo uporablja le odstotek splošnih zdravnikov v EU, največ na Nizozemskem (pet odstotkov). Komisija namerava letos sestaviti priporočila glede čezmejne interoperabilnosti sistemov elektronskih zdravstvenih kartonov in z več državami sprožiti projekt v zvezi s čezmejnimi storitvami e-zdravstva za paciente, ki potujejo znotraj EU.

IKT izboljšuje kakovost zdravstvenih storitev Večina evropskih zdravnikov se strinja, da IKT izboljšujejo kakovost njihovih zdravstvenih storitev. Zdravniki, ki ne uporabljajo IKT, menijo, da sta glavni oviri neusposobljenost in slaba tehnična podpora. Da bi se uporaba e-zdravstva razširila, si želijo, da bi se v študijih medicine dalo večji poudarek IKT, da bi bilo organiziranih več usposabljanj ter da bi zdravstveni delavci, ki si želijo izmenjevati klinične informacije, več sodelovali v elektronski obliki.

Komisija je leta 2004 sprejela akcijski načrt za povečanje uporabe IKT v zdravstvenem sektorju, države članice pa so sprejele strategije za pospešitev razvoja e-zdravstva. Rezultati te raziskave, v kateri je sodelovalo skoraj 7000 splošnih zdravnikov, bodo predstavljeni na evropski konferenci o e-zdravstvu, ki bo potekala 6. in 7. maja v Sloveniji.