Durs ima v rokah škarje in platno

So računovodski standardi v Sloveniji "najvišji" zakon, jih davčni zavezanci spoštujejo? Temelj bilančnega prava za gospodarske družbe in samostojne podjetnike pomeni zakon o gospodarskih družbah, ki jih zavezuje k rabi slovenskih računovodskih standardov ali mednarodnih standardov računovodskega poročanja (SRS ali MSRP), to v družbah ali pri s. p. vedo in večinoma tudi spoštujejo. Vendar: računovodski standardi so pravila računovodskega načrtovanja, obračunavanja in analiziranja ter informiranja, ne pa pravila finančne stroke, plačevanja, plačilne discipline ali celo morale menedžerjev in finančnikov …

Zakaj se dogaja, da država, Durs, ne ve, da posamezni davčni zavezanci daljše obdobje ne plačujejo prispevkov, davkov in ne izplačujejo plač?

To ni vprašanje računovodskih standardov, temveč vprašanje za Durs ali vprašanje, kaj opazijo, saj podatki o neplačevanju obstajajo in z njimi razpolagajo. V tretjem odstavku 41. člena zakona o davčni službi je jasno določeno, da davčni register za pravne osebe vsebuje podatke o "tudi število zaposlenih, davčne številke zaposlenih in datum izplačila dohodkov iz zaposlitve".

Ko se izplačajo plače, morajo podjetja o tem poročati?

Jasno! Ob vsakem izplačilu plač mora podjetje poročati (poroča računovodja ali računovodski servis) o tem izplačilu, o višini izplačanih plač, obračunanih prispevkov, dohodnine itd.

Če torej podjetje redno izplačuje plače in prispevke, potem pa od dva do tri mesece ne, je torej težava le v organiziranosti in volji davčnega organa, da to opazi, takrat se mora odzvati.

Ob izplačilu plač mora podjetje za vse zaposlene oddati tudi obrazec REK 1: to je obrazec, na katerem poroča o višini bruto-neto plače, obračunanih dajatev ter datumu izplačila. Če ne izplača plač, ne odda obrazcev, torej v "redosledu" kartic Dursa podatkov o izplačilih ni več, tako podatki o neizplačevanju obstajajo, le videti jih je treba.

Durs je torej z vsem seznanjen?

Če podjetje denimo izplača samo neto plače, prav tako predloži obrazec REK 1 (elektronsko), vendar ne vpiše podatka o datumu plačila prispevkov, davkov. To rubriko pusti prazno. Tako Durs torej ve, da so bile neto plače izplačane, niso pa bili plačani davki in prispevki. Na tej podlagi bi lahko začel izterjavo, izvršbo … Ko podjetje prispevke plača (recimo dva dni pozneje), naknadno na isti način vpiše v te obrazce REK 1 datume plačila prispevkov/davkov.

Podatke o razkoraku med izplačilom neto plač in plačilom dajatev v zvezi s plačami Durs ima v elektronski obliki, in to dnevno, sproti. Nima pa podatkov o izplačanih plačah, če se te izplačujejo na črno, torej na roko. Največkrat takih podatkov tudi računovodja nima, še manj računovodski servis.

V Sloveniji so številna podjetja izbrala pot, da niso poravnavala vseh obveznosti, tudi prispevkov. Vegrad, nekdaj tudi SCT in še marsikatero slovensko podjetje je izbralo tovrstne možnosti, kako preprečiti takšna dejanja?

To je vprašanje za menedžerje, kvečjemu še za njihove finančnike. Računovodje in računovodski servisi lahko poslovodstvo le opozarjajo na njihove obveznosti.

Že v obstoječem sistemu pa bi se najhitreje lahko odzval Durs z izvršbo ali drugimi postopki, to je bolj vprašanje volje in njegove organiziranosti.

Kaj bi bilo treba na področju računovodskih standardov in normativov spremeniti, da takšnih deviantnih pojavov ne bi bilo več?

To ni vprašanje računovodskih standardov. Morebiti bi bilo dobro naložiti več odgovornosti poslovodstvu po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, pa tudi izvajanje tega zakona je milo rečeno vprašljivo. Že zdaj vemo, da je odškodninska odgovornost uprave prava redkost.