Nedelja, 21. 4. 2019, 11.44
5 let
Zakaj nam tehnološka podjetja onemogočajo popravilo lastnih naprav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,71
7
Včasih se zgodi, da kakšna naprava preneha delovati. V roko primemo izvijač in začnemo optimistično odpirati pokrov pokvarjene naprave. Osuplo naletimo na nam neznane kose elektronike in sila čudne navoje vijakov, ki jih ne zagrabi noben domači pripomoček. Navodil ne najdemo nikjer, zato si priznamo premoč in zadevo odnesemo na servis.
Še danes pogosto poslušamo starejše ljudi, ki nostalgično pripovedujejo o dobrih starih časih, ko so kupljene naprave delovale še mnogo in mnogo let. Stari pralni stroji in televizorji (stari Samsungov televizor smo pri hiši imeli celih 15 let) - le stežka je bila njihova doba krajša od deset let. Novodobne pametne naprave pa se pokvarijo, kot bi imele življenjsko dobo muhe enodnevnice.
Čeprav smo se lahko nekoč šli elektronske popravljavce, danes ni več tako zaradi kompleksnosti sestave elektronskih naprav. Zato pokvarjena elektronika roma na uradne servise, ki edini vedo, kako se zadevi streže. Podjetja ne želijo, da uporabniki izdelke popravljajo sami.
Popravilo ni mogoče, ker izdelka uradno ne zna popraviti nihče
Gledalci kanalov na YouTubu, kot sta LinusTechTips in Snazzy Labs, so lahko lani spremljali pravo dramo okoli novih računalnikov iMac. Linus in ekipa je za potrebe videa svoj iMac razstavila na prafaktorje in ga potem spet poskušala sestaviti. Pri namestitvi zaslona pa se je zgodila nesreča, saj je ta počil. Vedoč, da jim tega garancija ne krije, so za popravilo odprli svojo denarnico. A popravilo se ni izkazalo za tako enostavno, kot so mislili.
Podobno izkušnjo smo doživeli tudi mi, ko smo hoteli na servis poslati še nov JBL Flip 4 bluetooth zvočnik. Prek telefona so nam povedali, da težave ne znajo odpraviti, ker naj bi šlo za novo napravo, o kateri ne vedo veliko.
Uradni servis jih je večkrat zavrnil. Razlog naj bi bil med drugim ta, da servis ni zmogel nabaviti rezervnih delov. Svojo srečo so poskušali tudi pri pooblaščenih serviserjih. A ker je šlo za novejšo napravo, serviserji takrat še niso imeli certifikata, ki bi pomenil, da so bili uradno naučeni popravljanja novega iMaca. Če bi serviser posegal v novi iMac brez certifikata, bi lahko izgubil pravico do popravil vseh drugih Applovih izdelkov.
Do uradnih rezervnih delov lahko dostopa le peščica
Apple ter vse pogosteje tudi druga podjetja svoje originalne rezervne dele pošiljajo samo pooblaščenim serviserjem. Zaradi tega imajo za popravilo tudi precej visoko ceno. Da bi zamenjali zaslon na Linusovem iMacu, bi moral Linus plačati vrtoglavo številko, ki je bila primerljiva z nakupom nove naprave. Tukaj vmes pa pridejo nekakšni računalniški Robini Hoodi. Serviserji, kot je Louis Rossman, ki za vsakdanji kruh popravlja elektronske naprave, veliko od njih pa so Macbooki. Za svoje početje nima certifikata. Zaradi prepoznavnosti je že imel težave, saj so mu prestregali pošiljke rezervnih delov.
Do rezervnih delov po svoji poti
Večina teh serviserjev se mora do rezervnih delov in navodil, kako neko napravo popraviti, dokopati prek lastnih virov, iskanja načrtov prek neuradnih strani, forumov. To jim daje občutek, kot bi počeli nekaj nelegalnega. Vse zato, da bi lahko svojim strankam karseda najbolje popravili elektronske naprave. Večina teh serviserjev se je združila v gibanja, ki zahtevajo pravico za lastno popravilo naprave, ki jo kupiš.
Podjetja lobirajo sebi v prid
Najprej so na prste stopili podjetju Apple, ki naj bi ga zasačili pri lobiranju, ko je bilo govora glede sprememb za enostavnejše popravilo elektronskih izdelkov. Njihov Macbook iz leta 2012 je postal slaven predvsem zaradi tega, ker ga je bilo skoraj nemogoče popraviti oziroma naknadno nadgraditi. Večina komponent je bila povsem integriranih na matično ploščo. Popravila pametnih mobilnih naprav so dejansko še težja, saj je kompleksna sestava zaradi tankega oblikovanja vedno bolj pogosta.
Matična plošča je pri popravilih najdražji kos
Najbolj pogost prijem proizvajalcev je ta, da je za na primer zamenjavo baterije treba razstaviti celotno napravo. Baterije so pogosto zalepljene in jih je skoraj nemogoče odstraniti, ne da bi jih deformirali. Proizvajalci so začeli na matične plošče lepiti vedno več stvari. Recimo vhode USB-C. Če se ta pokvari, je tako treba zamenjati celotno matično ploščo. Te pa so pri popravilih na uradnem servisu dražje od vrednosti same naprave. Uporabniku tako preostane druga logična odločitev: nakup nove naprave.
Čakanje na popravilo ali nakup druge naprave?
Pametni telefoni so ene izmed takih naprav, ki najpogosteje prenehajo delovati. Uporabljamo jih vsak dan in to po več ur. Zaradi poganjanja požrešnih komponent akumulatorji (baterije) ne zdržijo več kot dva dneva. Ker jih neprestano polnimo, s tem pospešujemo njihovo degradacijo. Ker so popravila postala draga, pa smo od ljudi že večkrat slišali, da bodo kupili nov mobilnik samo zato, ker jim baterija ne drži več tako dolgo kot včasih.
Motorola je lani uporabnikom ponudila možnost za lastnoročno popravilo njihovih naprav
Motorola je medtem konec lanskega leta omogočila nakup uradnih rezervnih delov uporabnikom. Ti v sklopu iFixit kompleta pripomočkov za odpiranje naprave dobijo tudi rezervni del, kot je baterija, zaslon in tako dalje.
Legendarni nekdanji oblikovalec za Braun zaskrbljen nad današnjim stanjem
O tem se je se razgovoril Dieter Rams, nekdanji legendarni oblikovalec elektronskih naprav pri podjetju Braun. Zanj je Rams delal še v času, ko je bilo treba izdelati preprost izdelek vrhunske kakovosti, ki bo brez težav delal še 30 let po njegovem odhodu iz tovarne. Sam je povedal, da je iz podjetja odšel ravno v času, ko se je začelo ustvarjati novodobno potrošniško mišljenje. Zase pravi, da je izdeloval izdelke, ki so bili zmožni preživeti na desetine let in da mu ni bilo po godu znova in znova oblikovati ene in iste izdelke, če po tem ni bilo potrebe.
Tudi Apple, ki ga obtožujejo delovanja v škodo končnemu kupcu, se je rad zgledoval po Ramsovih oblikovanjih. Prvi iPod je zelo podoben Ramsovemu mini tranzistorju iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Podobnosti naj bi si lastili tudi drugi izdelki, recimo iPhone. Enega naj bi mu celo podarili, a ga Rams, kot pravi, uporablja kot utež za papir. Če mora kaj napisati, Dieter še vedno uporablja osebni pristop oziroma stvari natipka na star pisalni stroj.
"Pogosto slišimo, da je manj več. Kaj pa to, da je manj boljše?"
Ogromen izziv je narediti napravo, ki je tanjša in zmogljivejša od prejšnje. Se pa rada kvari in jo je izjemno težko popraviti. Zato je mnogo večji izziv narediti napravo, ki je moderno oblikovana, zmogljiva, priročna in bo delovala še mnogo let. V primeru popravila pa bi kupec naprave imel nemoten dostop do rezervnih delov in znanja, kako lahko popravilo opravi sam, poročajo tuji mediji.
7