Petek, 18. 9. 2020, 18.30
3 leta, 7 mesecev
Razstava Robot.si v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri
Vse, kar ste želeli vedeti o industrijskih robotih v Sloveniji in svetu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,92
6
Roboti GORO so bili v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja prvi industrijski roboti v Sloveniji.
Pred natanko sto leti je češki pisatelj Karel Čapek prvič omenil besedo robot v svoji drami R. U. R., pred 40 leti pa so v Sloveniji v proizvodnjo vključili prvega industrijskega robota, med drugim razkriva tematska razstava, ki je na ogled od danes do konca maja.
"Roboti niso ljudje. Mehanično so popolnejši od nas, imajo silno inteligenco razuma, a nimajo duše," je pred natanko enim stoletjem zapisal češki pisatelj Karel Čapek v svoji drami R. U. R. (Rossumovi Univerzální Roboti).
Tako je češki pisatelj Karel Čapek opisal robota ob prvi omembi tega pojma pred natanko sto leti.
Že leto dni po prvi objavi v Pragi je ta drama dobila tudi svoj slovenski prevod, leta 1922 pa tudi prvo slovensko uprizoritev – v ljubljanski Drami.
Roboti so več kot avtomati
Beseda robot je nastala iz češke besede robota, ki pomeni prisilno delo. Robotov pa ne smemo enačiti z avtomati, pojasnjuje avtor razstave in muzejski svetnik Tehniškega muzeja Slovenije dr. Orest Jarh: "Robot mora imeti računalnik, ki upravlja njegovo delo, in ga je zato mogoče programirati."
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je industrijska robotika v Sloveniji doživljala velik razmah.
V Sloveniji so se roboti prvič pojavili pred 40 leti. "V tovarni Gorenje so uvedli robota za nevarna in škodljiva delovna mesta, kot je lakiranje, razvili pa so ga na Institutu Jožef Stefan." V Velenje so tako začeli prihajati roboti družine GORO, najmlajši izmed njih, GORO-201, je del te začasne razstave.
GORO-201 je najmlajši član sicer najstarejše družine slovenskih industrijskih robotov.
Zgledno povezovanje akademskih ustanov in industrije
Poleg Instituta Jožef Stefan je pri razvoju robot sodelovala tudi takratna ljubljanska fakulteta za elektrotehniko, obe ustanovi pa sta se tvorno povezali z industrijo, kar je vodilo do pestrega nabora domačih robotov.
Robot RIKO 106 s krmilnikom Stefan 106 (na sliki) je bil plod sodelovanja Instituta Jožef Stefan in tovarne RIKO iz Ribnice.
Osamosvajanje Slovenije je olajšalo dostop do tuje tehnologije, vedno večjemu povpraševanju po industrijskih robotih pa je bilo lažje zadostiti z uvozom. Toda razvoj robotike se pri nas s tem ni ustavil, nove generacije visoko usposobljenih strokovnjakov, ki so svoje znanje pridobivali na slovenskih izobraževalnih ustanovah ob spremljanju dogajanj in novosti po svetu, pa so uspešno prenašale dosežke robotike v domača proizvodna podjetja.
Rehabilitacijski robot CORBYS - pri njegovem razvoju je sodeloval Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča kot eden izmed partnerjev v istoimenskem evropskem projektu v sklopu 7. okvirnega programa s področja Kognitivni sistemi in robotika, namenjen pa je bil rehabilitaciji po hujših poškodbah, ki zahtevajo ponovno učenje hoje.
Razstavljeni roboti so del edinstvene zbirke Tehniškega muzeja Slovenije s področja slovenske industrijske robotike, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja doživela velik razmah.
Roboti nekatere poklice ukinjajo, druge pa ustvarjajo
Na razstavi so se dotaknili tudi pomembnih družbenih vprašanj o sobivanju robotov in ljudi. Ali bodo roboti nadomestili nekatere poklice? Ali bodo prevzeli prevlado nad ljudmi?
Razstava Robot.si je začasna razstava Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri.
Ni dvoma, da so pri nekaterih opravilih in celo poklicih roboti že presegli človeka, a to še ne pomeni razloga za preplah, je prepričan avtor razstave. Roboti so ustvarili nove poklice, saj nekdo mora skrbeti za njih, za zdaj in še v prihodnosti pa ne morejo nadomestiti človeka tam, kjer so potrebne ustvarjalnost, domišljija in čustvena inteligenca, je prepričan.
Tri izmene, tudi za praznike
Vsekakor pa so roboti olajšali številna predvsem ponavljajoča se preprosta opravila, pri katerih se obnesejo bolje kot ljudje. "Brez težav delajo tri izmene, tudi ob koncu tedna in praznikih, ter se ne naveličajo vedno enakega monotonega dela," je povedal Jarh.
Slovenski učbeniki s področja robotike
Na razstavi je prek treh generacij robotov tudi ponazorjeno, kako raznovrstna je njihova uporabnost v različnih proizvodnih panogah, a tudi v medicini in drugje. Življenje z njimi je danes nedvomno lažje, njihove vloge v prihodnosti pa morda zdaj še niti ne znamo napovedati – tako kot pred 40 leti najbrž nismo mogli slutiti, kako daleč bodo roboti prišli do danes.
6