Pri Evropski komisiji so prepričani, da je treba razviti ustrezne načine, ki bi nas obvarovali pred zlorabami te tehnologije, za kar potrebujejo dodaten čas.
Gotovo ste že kdaj na posnetkih protestov v Hongkongu zagledali laserske žarke, s katerimi protestniki "barvajo" vse prizorišče. Toda to početje ima zelo resen namen: s tem namreč motijo sisteme za samodejno razpoznavo obrazov na teh krajih.
Ti sistemi v realnem času razpoznajo posameznika in ga potem primerjajo s podatki o iskanih osebah ali drugimi podatki iz zbirk.
Kitajci so zelo naklonjeni takim sistemom in so prepričani, da jim pomagajo pri zagotavljanju javne varnosti, a tudi pri (za nas zelo spornem) sistemu ocenjevanja državljanov.
Pred kratkim so jih uvedli tudi v šanghajskih lekarnah, kjer je za nakup nekaterih kontroliranih zdravil in snovi zdaj obvezno preverjanje pristnosti uporabnikov ravno s prepoznavo obrazov. S tem, pravijo, želijo preprečiti nezakonito proizvodnjo mamil in drugih nezakonitih snovi.
Toda v Evropi so pomisleki, povezani s takimi sistemi, ki obenem močno vdirajo v zasebnost posameznikov, kar veliki – in se zdaj kažejo tudi v uradnih predlogih iz Bruslja.
Evropska komisija je objavila prvi osnutek trenutno 18-stranskega dokumenta, v katerem razmišlja o prepovedi uporabe razpoznave obrazov na javnih krajih za obdobje od treh do petih let.
Kitajska je zelo naklonjena sistemom za razpoznavanje obrazov na javnih krajuh in so prepričani, da jim pomaga pri zagotavljanju javne varnosti, a tudi pri (za nas zelo spornem) sistemu ocenjevanja državljanov.
Potrebujemo več časa, da bi razvili načine, s katerim bi preprečili zlorabo te tehnologije, so utemeljili svoj predlog. Izjeme pri tej prepovedi bi bili varnostni projekti ter razvoj in raziskave.
V skladu s splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) med drugim zahtevajo, da se o posamezniku ne sme odločati izključno na podlagi profiliranja ali drugih oblik samodejne obdelave podatkov.
Končno različico tega dokumenta bo komisarka za konkurenčnost (in digitalnost) Margrethe Vestager objavila predvidoma konec februarja, do takrat pa bodo poiskali tudi odzive strokovne javnosti.
Iz osnutka je razvidno, da bodo tam predvidoma zapisali tudi priporočilo za oblikovanje evropske ustanove, ki bi nadzirala nova pravila s tega področja.
Evropska komisarka za konkurenčnost (in digitalnost) Margrethe Vestager
Nasprotniki razpoznave obrazov na javnih krajih ne očitajo le vdora v zasebnost posameznikov, temveč menijo, da so te tehnologije (še vedno) nenatančne.
Temu pritrjujejo tudi raziskave, ki so pokazale, da so omenjene tehnologije veliko manj natančne pri razpoznavanju obrazov temnopoltih ljudi in Azijcev kot pri svetlopoltih.
Toda to, vsaj za zdaj, ne bo preprečilo nemškim oblastem, da po uspešnem preizkusu v Berlinu vpeljejo tehnologijo razpoznave obrazov na 14 letališčih in 134 železniških postajah po vsej državi.
Francija pa bo postala prva država Evropske unije, ki bo svojim državljanom omogočila dostop do varnih državnih spletnih mest ravno s takšnimi programi, za kar so julija lani že ustrezno prilagodili zakonodajo.
