Na večer, ko smo po Sloveniji kurili kresove in so nam naši oblastniki z izbranimi besedami pihali na dušo, so bili nekateri naši rojaki priča ognjemetu, ki se bo zapisal v svetovno zgodovino.
Ob verjetno do sedaj največji multimedijski predstavi, ki je močno zaznamovala odprtje Svetovne razstave Shanghai Expo 2010 in je spominjala na otvoritev poletnih olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu, je zagotovo z odprtimi usti obstal marsikdo. Dih je zastajal tako tistim, ki so več tisoč raket in drugih svetlobnih čarovnij gledali v živo, kot tistim, ki smo nekaj utrinkov tega mogočnega spektakla ujeli s pomočjo svetovnega spleta ali drugih medijev.
Tisoče nastopajočih in deset tisoče raket in laserjev
Potem, ko so svoje nastope na otvoritvi skupaj z 2.300 nastopajočimi izvedli še na zahodu zelo znani in priljubljeni kitajski igralec Jackie Chan, japonska pevka Shinji Tanimura, svetovno znani kitajski pianist Lang Lang in operni pevec Andrea Bocelli, je nebo nad največjim kitajskim mestom skupaj z močnimi laserji in premičnimi fontanami razsvetlilo 1200 žarometov. Deset tisoče raket in laserjev je ožarilo bregove reke Huangpo, organizatorji pa so se pohvalili, da gre za največji multimedijski spektakel kadar koli.
Koliko denarja je z raketami in svetlobnimi žarki izpuhtelo v zraku, ni znano, ve pa se, da naj bi celotni dogodek, ki bo trajal kar pol leta, Kitajsko stal dvakrat toliko kot olimpijske igre leta 2008. Šanghaj bo poskušal večino sredstev za ta megalomanski dogodek zbrati s prodajo gradbenih obveznic od zemljišča za Expo, s sponzorskimi sredstvi in s prodajo vstopnic, za katere je treba odšteti nekaj več kot 17 evrov. Po navedbah organizatorjev pa naj bi bilo prodanih že več kot 22 milijonov vstopnic.
Za red bo skrbelo 54.000 policistov
S predstavniki skoraj 250 različnih držav, med katerimi so tudi Slovenci, ki našo državo predstavljajo v samostojnem paviljonu, pa je v 20-milijonski Šanghaj prišla tudi dodatna skupina 8.000 policistov, ki bo svojim 46.000 kolegom pomagala pri vzpostavljanju reda in miru na šanghajskih ulicah.
"To je odlična priložnost za naše državljane"
BBC-jev dopisnik iz Šanghaja je Expovemu predstavniku za stike z javnostmi Xuju Weiju zastavil zanimivo vprašanje: "Se vam ne zdi, da v svetu, kjer je skoraj vse dosegljivo s pomočjo klika, ne bi bilo treba porabiti tako veliko vsoto denarja za eno tako razstavo." "To je velik dogodek za izmenjavo informacij med različnimi kulturami," je odgovoril Xu Wei. "Na to območje smo pripeljali cel svet – različne države, različne ljudi – zato je to odlična priložnost za naše državljane, da se od blizu spoznajo z mednarodno skupnostjo," je dodal.
A novinar je razkril tudi drugo stran te uspešne zgodbe. Ljudje, ki živijo v mestu niso tako zelo navdušeni nad razstavo, ki so jo pripravljali dve leti. Pritožujejo se, da jim oblasti stike s tujci poskušajo prepovedati.
"Oblasti so zelo na trnih zaradi Expa"
Teden dni pred odprtjem je policija sredi noči vdrla v stanovanje aktivista Fenga Zhenhuja, ki je pred tem oblasti s protestom na tokijskem letališču komaj prepričal, da so mu dovolile vrnitev domov v Šanghaj. Fengu, ki je poskušal vzpostaviti spletno verzijo Expa, kjer je želel predstaviti drugo stran tega dogodka, so med racijo zaplenili štiri računalnike in sedaj ne sme iz stanovanja. Celo BBC-jevega novinarja so do njega spustili šele po zelo natančnem pregledu.
"Šanghajske oblasti so zelo na trnih glede Expa. Obljubile so, da bo vse potekalo brez večjih zapletov in sedaj so pod zelo velikim pritiskom, zato izvajajo takšne ekstremne ukrepe proti ljudem, kot sem jaz," je povedal Feng.
Kaj pa drugi domačini? Tudi drugi ljudje, ki so živeli v bližini Expa, so se pritoževali nad zatiralnimi metodami, ki so jih oblasti izvajale v imenu varnosti in Expa. "Sploh se ne da več normalno hoditi ven in nazaj noter. Trgovine so nam podrli, da so nato na tem mestu zgradili parkirišča za Expo," je povedal gospod Dong.
Podrli so jim domove in jih poslali v taborišče
Šest ljudi, ki so protestirali, ker so jim uničili stanovanja, da so pridobili prostor za razstavo, pa so odpeljali v delovna taborišča, so povedali predstavniki neke hongkonške organizacije, ki se bori za zaščito človekovih pravic.
Vsaka zgodba ima dve strani. Na Kitajskem pa sta si mogoče nekoliko bolj različni, kot smo tega vajeni kje drugje.
1
