Tartufi, istrsko zlato

Črni tartufi sicer rastejo domala po vsem svetu, žlahtni beli tartuf pa le na dveh koncih: v italijanski pokrajini Langhe v deželi Piemont in v Istri. Osrednje prizorišče je bil ogrevan šotor v Brezovici, v gostilni Belvedur pa je Sandi Tripar ponujal razširjen nabor jedi z belim tartufom. Prirediteljem jo je zagodlo vreme, v petek je bilo zaradi zasneženih cest kar težko priti v vas na visokem slemenu v osrčju Istre. Tako je odpadel načrtovani prikaz lova na tartufe z izurjenimi psi, obiskovalci pa so lahko okušali nekaj jedi s tartufi v šotoru v Brezovici, kjer so jih tudi prodajali. Za kilogram tartufov tudi do 1000 evrov Cena za kilogram krepko presega 1000 evrov, za velike primerke je še izdatno višja. Največji tartuf, ki so si ga obiskovalci ogledovali v Brezovici, je tehtal 320 gramov, Vinko Šavle, predsednik Društva tartufarjev slovenske Istre pa ga je cenil na več kot 800 evrov. Ob tartufih so prodajali še nekatere druge istrske kmetijske pridelke, Graziano Perič iz bližnjih Abitantov pa je ponujal vino in žganjice.

V Sloveniji še vedno prepoved lova na tartufe

Čeprav so bili med tartufi v Brezovici tudi takšni, ki so jih izkopali slovenski lovci, so imeli vsi hrvaško poreklo. Pri nas namreč še vedno velja prepoved lova na tartufa, v čemer je Slovenija edinstvena med državami, v katerih rastejo tartufi, čeprav je znano, da ob pravilnem izgrebljenju nabiranje pospešuje rast tartufov.

Prepoved je plod birokratske zmote, saj so uradniki ob pripravi zakona o glivah napačno tolmačili statistične podatke. Domnevali so namreč, da je razlog za velik padec izvoza tartufov po letu 1991 njihovo izkoreninjenje, zato so jih razglasili za ogroženo rastlino. Šlo pa je preprosto za to, da so do razpada skupne države s tartufi trgovali predvsem v koprskem podjetju ACK, ki jih je na veliko odkupovalo od lovcev v hrvaški Istri. Zdaj prihaja do paradoksalnih situacij, da naši tartufarji tartufe spravijo na Hrvaško in jih od tam legalno uvozijo.