Torek, 16. 12. 2008, 15.49
8 let, 7 mesecev
Barroso: Prizadevamo si za rešitev glede Hrvaške
Kot je dodal v odgovoru na novinarsko vprašanje ob robu zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu, gre za občutljivo dvostransko vprašanje.
Zunanji minister Samuel Žbogar je v ponedeljek dejal, da je časa za dogovor s Hrvaško glede nadaljevanja njenih pristopnih pogajanj z EU manj kot do petka. Kot je pojasnil, so pogajanja v ponedeljek še potekala, v četrtek bo o tem odločala vlada, nato pa bo moral mnenje dati še državni zbor.
Kresalova je poudarila, da LDS podpira čimprejšnji vstop Hrvaške v EU, da pa je ob tem potrebno opozoriti, "da ni Slovenija tista, ki je v pristopna pogajanja pripeljala vprašanje meje s Hrvaško", temveč Hrvaška, ki je v tem postopku predložila dokumentacijo, "ki posredno določa mejo tudi tam, kjer še ni določena". "Slovenija seveda ne more dopustiti, da je stranski efekt pristopnih pogajanj Hrvaške z EU tudi določitev meje s Hrvaško in mora zavarovati svoje interese," je poudarila.
V kolikor Hrvaška ne bo želela pristati na tak dogovor, pa bodo v LDS na sredinem sestanku predsednikov parlamentarnih strank ocenili, da Hrvaška poglavij ne more zapreti. Kot je dejala, glede tega vprašanja namreč "v celoti" podpirajo politiko, ki jo v imenu vlade vodi predsednik vlade Borut Pahor.
Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bo na sredinem sestanku predsednikov parlamentarnih strank podprl predlog vlade glede poteka pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Meni namreč, da je vlada predlagala kompromis, ki zadovolji interese Slovenije, še vedno pa dvomi, da bo nanj pristala Hrvaška in da bo imel podporo v EU.
Na vprašanje, ali se bo strinjal, če bo v petek pri pristopanju Hrvaške EU prišlo do blokade s strani Slovenije, je Janša poudaril, da ne gre za enostransko blokado in da je Hrvaška že imela dobro ponudbo, "ki je pila vodo tudi že v prejšnjih poglavjih, pa je ni sprejela". "Tudi ta je, kar se mene tiče, v redu, kompromis, ki naše interese zadovolji". Vprašanje pa je, "kako je s hrvaškimi in kako ta ponudba zgleda navzven, do drugih članic EU in do evropskih institucij."
Glede govoric, da naj bi bila arbitraža o meji in blejski dogovor o tem pod sedanjo slovensko vlado pod vprašajem, je Janša poudaril, da je bil dogovor na Bledu s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem dosežen na podlagi soglasja vseh ključnih parlamentarnih strank v Sloveniji, "se pravi tudi na podlagi soglasja strank, ki so danes vladne stranke". Ob tem je še izpostavil, da se je takrat Slovenija odločila za to ponudbo pod tremi pogoji. Prvič, da se odloča o celotni meji, ne samo o meji na morju, da se za izhodišče vzame stanje na dan 25. junija 1991 in da se upošteva načelo pravičnosti. "In v tej zadnji točki s Hrvaško nikoli nismo prišli skupaj, zato je bila ustanovljena komisija, ki išče rešitve," je dodal.