Barroso: Prizadevamo si za rešitev glede Hrvaške

Kot je dodal v odgovoru na novinarsko vprašanje ob robu zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu, gre za občutljivo dvostransko vprašanje.

"To je edini način za dosego miru in stabilnosti v regiji" Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je postavil Hrvaško v širši kontekst držav Zahodnega Balkana in dejal, da je v interesu EU, da te države, vključno s Srbijo, postanejo članice unije, zato upa, da se bo proces njihovega približevanja evroatlanstskim povezavam nadaljeval. "To je edini način za dosego miru in stabilnosti v regiji," je dodal Sarkozy.

Zunanji minister Samuel Žbogar je v ponedeljek dejal, da je časa za dogovor s Hrvaško glede nadaljevanja njenih pristopnih pogajanj z EU manj kot do petka. Kot je pojasnil, so pogajanja v ponedeljek še potekala, v četrtek bo o tem odločala vlada, nato pa bo moral mnenje dati še državni zbor.

LDS: Slovenija mora zaščititi svoje interese Predsednica LDS Katarina Kresal je poudarila, da v LDS podpirajo čimprejšnji vstop Hrvaške v EU, da pa mora Slovenija v tem procesu zaščititi svoje interese. Zato bodo tudi na sredinem sestanku predsednikov parlamentarnih strank podprli politiko vlade glede tega vprašanja.

Kresalova je poudarila, da LDS podpira čimprejšnji vstop Hrvaške v EU, da pa je ob tem potrebno opozoriti, "da ni Slovenija tista, ki je v pristopna pogajanja pripeljala vprašanje meje s Hrvaško", temveč Hrvaška, ki je v tem postopku predložila dokumentacijo, "ki posredno določa mejo tudi tam, kjer še ni določena". "Slovenija seveda ne more dopustiti, da je stranski efekt pristopnih pogajanj Hrvaške z EU tudi določitev meje s Hrvaško in mora zavarovati svoje interese," je poudarila.

"Besedilo se usklajuje in prilagaja" Po oceni LDS je Slovenija pripravila "dober kompromisni predlog, ki bi res rešil vprašanje" omenjene dokumentacije, na podlagi tega predloga pa bi Hrvaška "pristala na to, da se ta dokumentacija ne uporablja v sodnih in vseh drugih postopkih in da ne prejudicira meje za naprej". Kot je pojasnila, se besedilo, ki ga je v osnovi pripravila Slovenija in ga "pelje dalje Francija" kot predsedujoča EU, usklajuje in prilagaja. "Končne odločitve s strani Hrvaške, ali je pripravljena sprejeti besedilo, ki je zadovoljivo tudi za nas, pa še nimamo," je povedala.

V kolikor Hrvaška ne bo želela pristati na tak dogovor, pa bodo v LDS na sredinem sestanku predsednikov parlamentarnih strank ocenili, da Hrvaška poglavij ne more zapreti. Kot je dejala, glede tega vprašanja namreč "v celoti" podpirajo politiko, ki jo v imenu vlade vodi predsednik vlade Borut Pahor.

Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bo na sredinem sestanku predsednikov parlamentarnih strank podprl predlog vlade glede poteka pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Meni namreč, da je vlada predlagala kompromis, ki zadovolji interese Slovenije, še vedno pa dvomi, da bo nanj pristala Hrvaška in da bo imel podporo v EU.

Janša: V Sloveniji ni nikogar, ki bi temu nasprotoval Potem ko je v petek izrazil dvom, da bo Hrvaška pristala na predlog Slovenije, ki vsebuje zahtevo, da zaradi možnosti prejudiciranja meje nekaterih gradiv iz pristopnih pogajanj ne bi uporabila v primeru razsojanja tretje strani o meji, je danes dejal, da "nima nič proti, če pride do takšne rešitve in da jo bo podprl", misli pa tudi, "da tudi ni nikogar v Sloveniji, ki bi temu nasprotoval". Še vedno pa ne verjame, "da bo v evropskih institucijah in v Evropi pila vodo" in da jo bo Hrvaška sprejela. "Če pa bo sprejeto, absolutno jaz ne bom tisti, ki bom temu nasprotoval," je dodal.

Na vprašanje, ali se bo strinjal, če bo v petek pri pristopanju Hrvaške EU prišlo do blokade s strani Slovenije, je Janša poudaril, da ne gre za enostransko blokado in da je Hrvaška že imela dobro ponudbo, "ki je pila vodo tudi že v prejšnjih poglavjih, pa je ni sprejela". "Tudi ta je, kar se mene tiče, v redu, kompromis, ki naše interese zadovolji". Vprašanje pa je, "kako je s hrvaškimi in kako ta ponudba zgleda navzven, do drugih članic EU in do evropskih institucij."

Janša: Po eni strani je Hrvaška sama kriva Po eni strani pa je po njegovi oceni Hrvaška sama kriva, da je prišlo do tega predloga, ker je zavrnila prejšnji predlog kompromisa, čeprav je šlo še za staro formulo. Kot je pojasnil, je Slovenija že za medvladno konferenco oktobra, ko se je odločalo o odpiranju in zapiranju istih poglavij, predlagala, da Hrvaška "enostavno obljubi Evropski uniji in se zaveže evropskim institucijam, da bo sporno dokumentacijo umaknila v teku pogajanj, do zaključka tega poglavja". Hrvaška vlada takrat na to ni pristala, tako da po oceni Janše "ni mogla pričakovati, da bo zdaj dobila boljšo ponudbo in ta ponudba ni boljša".

Glede govoric, da naj bi bila arbitraža o meji in blejski dogovor o tem pod sedanjo slovensko vlado pod vprašajem, je Janša poudaril, da je bil dogovor na Bledu s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem dosežen na podlagi soglasja vseh ključnih parlamentarnih strank v Sloveniji, "se pravi tudi na podlagi soglasja strank, ki so danes vladne stranke". Ob tem je še izpostavil, da se je takrat Slovenija odločila za to ponudbo pod tremi pogoji. Prvič, da se odloča o celotni meji, ne samo o meji na morju, da se za izhodišče vzame stanje na dan 25. junija 1991 in da se upošteva načelo pravičnosti. "In v tej zadnji točki s Hrvaško nikoli nismo prišli skupaj, zato je bila ustanovljena komisija, ki išče rešitve," je dodal.