Zver: Ključno za Slovence je, da se ne usedemo na voz, ki ga vlečejo drugi

"Sem proti temu, da se na ravni EU ustvari neko supradržavo," je na okrogli mizi Zbora za republiko in Iniciative združujemo za prihodnost v Kopru poudaril Zver. "Potrebujemo več Evrope v EU, a ne pretirano več Evrope," je dejal Zver. Ključno za Slovence je, "da se ne usedemo na voz, ki ga vlečejo drugi, ampak da sami prispevamo svoj delež". "Slovenija si izgube finančne samostojnosti ne bi smela privoščiti" Suverenost si države določajo na gospodarskemu in finančnem področju, Slovenija pa si izgube samostojnosti ne bi smela privoščiti, je še spomnil Zver. Prva priložnost za korak naprej bo po njegovem prihodnji teden ob glasovanju o fiskalnem pravilu. Za slovensko strategijo v Evropi je po mnenju generalnega konzula Slovenije v Trstu Dimitrija Rupla pomembno, "da ohrani svoj položaj med Sredozemljem in Srednjo Evropo ter si zagotovi prosto pot od odprtega morja oziroma Sredozemlja do Srednje Evrope". Rupel: Če ne bomo enotno stopili za obrambo svojih interesov, nas bodo drugi prehiteli Slovenija ima po besedah Rupla nasprotnike oziroma hude tekmece, ki si tega ne želijo, zato pripravljajo obvoz Slovenije na eni strani prek Avstrije in Italije, na drugi prek Hrvaške in Madžarske. Če ne bomo enotno stopili za obrambo svojih interesov, nas bodo drugi prehiteli, zato je treba v slovenski politiki doseči določene spremembe, je opozoril Rupel. Da je pomembno, da Slovenija ohrani skupno vizijo, se je strinjal tudi nekdanji veleposlanik RS v Zagrebu Milan Orožen Adamič. "Mislim, da bi se morali zavedati težavnosti trenutka in časa, v katerem živimo. Moramo se zavedati, da ni prihodnosti v tem, kaj bomo storili drug drugemu, temveč kaj bomo znali storiti skupaj," je poudaril. Danes so po njegovem ključna ekonomska, socialna in preživetvena vprašanja. Predvsem pa bi se morali zavedati, da bomo v EU preživeli le toliko, kot se bomo znali sami postaviti zase in uveljaviti lastne interese. Slovenija in Evropa sta po mnenju veleposlanika na ministrstvu za zunanje zadeve Janeza Šumrade trenutno na križišču, ki je potencialno usodno. Šumrada je kot skrb zbujajočo izpostavil odsotnost političnega konsenza med koalicijskimi in opozicijskimi strankami glede "temeljnih reformnih prizadevanj sedanje vlade" in obenem izrazil upanje, da se bodo opozicijske stranke pridružile vladni koaliciji v zadevah, "ki bodo odrejale naš jutri", kot so zlato pravilo in gospodarska sanacija.