Ob svetovnem dnevu glavkoma so na Očesni kliniki UKC Ljubljana izdali knjižico z naslovom Glavkom, s katero želijo poskrbeti za boljšo osveščenost javnosti pri tej bolezni.
Glavkom ali zelena mrena je namreč drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu in sodi v skupino očesnih bolezni, ki povzroči napredujočo okvaro vidnega živca na mestu, kjer izstopa iz očesa in prenaša vidno informacijo do možganov. Nastane takrat, ko začnejo propadati živčna vlakna vidnega živca. Glavkom napreduje brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter celo slepote.
Glavkom kot posledica drugih bolezni
Glavkom se lahko pojavi tudi kot posledica drugih bolezni, denimo diabetesa, v tem primeru gre tako za sekundarni glavkom. Vseeno je večina oblik primarnih in nastanejo brez poznanega vzroka. Okvara vida, ki je nastala zaradi glavkoma, je nepovratna. Zato na očesni kliniki poudarjajo pomen samotestiranja vidnega polja, saj glavkom velikokrat poteka asimetrično (gre za izmenično pokrivanje enega in drugega očesa).
Dejavniki tveganja za nastanek bolezni so visok očesni tlak, dedna obremenjenost, visoka starost, kratkovidnost, večja od -4, ter določene srčno-žilne bolezni. Obenem ima izjemen pomen dovolj zgodnja diagnostika, s čimer lahko oftalmologi upočasnijo ali celo ustavijo potek bolezni.
Oftalmologi svetujejo pregled vida na vsake dve do tri leta
Oftalmologi tako svetujejo, da posameznik opravi temeljit pregled vida, in sicer na vsake dve do tri leta. Najpogosteje se prvi tak pregled opravi takrat, ko oseba prvič dobi očala. Takrat oftalmolog izmeri očesni tlak, pregleda očesno ozadje ter izgled vidnega živca. Po potrebi sledijo tudi nadaljnji pregledi.
Pogostnost glavkoma s starostjo narašča
Približno 20 odstotkov ljudi, starejših od 40 let, ima glavkom. Pogostnost glavkoma s starostjo narašča, pri 40 letih za njegovo najpogostejšo obliko zbolita dve osebi od 1000, pri starejših od 80 let pa se to število poveča na 40 do 50 zbolelih.
Zaradi prikritega poteka bolezni polovica obolelih ne ve, da ima bolezen
Na svetu je 4,5 milijona ljudi slepih zaradi glavkoma, to število pa bo do leta 2020 naraslo na 11,2 milijona. Zaradi prikritega poteka bolezni v začetnih fazah kar 50 odstotkov zbolelih v razvitih deželah niti ne ve, da bolezen ima.
1
