Petek, 17. 8. 2012, 17.50
7 let, 8 mesecev
Vsi bi radi kranjsko klobaso
Slovenija je 18. februarja letos zaprosila za zaščito imena in geografskega porekla kranjske klobase na ravni Evropske unije, podobno kot so Francozi zaščitili šampanjec, Italijani parmezan ali Nemci schwarzwaldsko šunko. To bi pomenilo, da klobase z imenom kranjska klobasa ne bi več smeli proizvajati zunaj Slovenije.
Šest mesecev pozneje, to je 18. avgusta, pa se izteče rok za morebitne pritožbe na to zahtevo, ki bi vsem drugim onemogočila uporabo tega pojma. Pričakovati je eno pritožbo – hrvaško.
Avstrijska Käsekreiner je, za razliko od prave kranjske klobase, polnjena s sirom in je tako priljubljena pri naših severnih sosedih, da na preimenovanje njim priljubljenega hitrega prigrizka niso pomislili niti za trenutek. Avstrijski kmetijski minister Nikolaus Berlakovich je bil vseskozi eden od najglasnejših zagovornikov, da so "krainerji" pomemben del avstrijske tradicije.
Avstrijci pa vendarle ne bodo smeli razvijati in proizvajati novih "kranjskih" klobas. Obstoječe prej omenjene klobase bodo zunaj Avstrije lahko naslavljali le z nemško jezikovno različico, kar na primer pomeni, da Käsekrainer v Sloveniji ne more imeti zavajajočega imena kranjska klobasa s sirom, temveč ostaja tudi pri nas Käsekrainer.
Hrvaška stran pri svojih utemeljitvah med drugim navaja, da so bili tudi oni del iste monarhije, ko se je uveljavilo ime kranjska klobasa.
Pri podrobnem navajanju zgodovinskih in etnoloških dejstev so navedli tudi zgodbo o habsburškem cesarju Francu Jožefu, ki se je slučajno ustavil v vaški gostilni nekje na Kranjskem. Gostiteljica mu je lahko ponudila samo, kot je rekla, navadno domačo klobaso, a je bil vladar nad njo zelo navdušen. Kar vzkliknil je: "To ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa," pravi zgodba, ki jo omenjajo tudi na spletnih straneh enega najbolj znanih in kakovostnih hrvaških proizvajalcev mesnin.
Hrvaški proizvajalci kranjskih klobas in hrvaška gospodarska zbornica so dve leti zbirali zgodovinske argumente, zakaj bi morala tudi Hrvaška imeti pravico do uporabe imena kranjska klobasa. Na zbornici nam na naše vprašanje niso razkrili nobenih dokumentov, temveč so nas usmerili na hrvaško kmetijsko ministrstvo, a podrobnejših pojasnil do tega trenutka nismo prejeli niti od njih.
Ko pa je Slovenija poskusila registrirati štajersko-prekmursko bučno olje, so Avstrijci podali ugovor, češ da sta imeni preveč podobni. Ker pa dogovora v predvidenem šestmesečnem roku po oddaji ugovora niso uspeli doseči, nekatere avstrijske zahteve so bile za Slovenijo nesprejemljive, je odločitev sprejela Evropska komisija – in sicer v prid Sloveniji. Štajersko-prekmursko bučno olje naj bi tako uradno zaščitili najpozneje do 30. septembra.
Slovenski proizvajalci kranjskih klobas in predstavniki pristojnega ministrstva so se v začetku julija sicer sestali s hrvaško delegacijo proizvajalcev, hrvaškega ministrstva in gospodarske zbornice, a takrat Hrvaška še ni dokončno napovedala ugovora ali predstavila njegove vsebine.