Gregor Pavšič

Petek,
30. 9. 2016,
8.41

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,03

3

Natisni članek

Natisni članek

Avtosalon Pariz 2016 Tesla Motors Opel Volkswagen Mercedes-Benz električni avtomobili Andrej Pečjak

Petek, 30. 9. 2016, 8.41

7 let, 1 mesec

Lahko Evropejci ujamejo in prehitijo Teslo Motors?

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,03

3

Pariški avtomobilski salon so zaznamovali električni avtomobili. Proizvajalci so, opogumljeni z uspehom Tesle Motors, pospešili razvoj in poskrbeli za enega prvih prebojev elektromobilnosti. Medtem ko sta Volkswagen in Mercedes v odgovor na vizijo Elona Muska pripravila šele študije, imajo pri Renaultu in Oplu že serijski avtomobil. Jim bo uspelo izkoristiti prednost in ali bo tej viziji sledilo tudi navdušenje racionalnega evropskega kupca?

Opel ampera-e spada med največje zvezde avtomobilskega salona v Parizu. Poganja jo 150-kilovatni elektromotor, ki izkorišča energijo iz litij-ionskih baterij (dobavitelj LG) s kapaciteto 60 kilovatnih ur. Doseg zlahka znaša od 300 do 400 kilometrov, avtomobil hitro pospešuje, najvišja hitrost pa je omejena na 150 kilometrov na uro. | Foto: Reuters Opel ampera-e spada med največje zvezde avtomobilskega salona v Parizu. Poganja jo 150-kilovatni elektromotor, ki izkorišča energijo iz litij-ionskih baterij (dobavitelj LG) s kapaciteto 60 kilovatnih ur. Doseg zlahka znaša od 300 do 400 kilometrov, avtomobil hitro pospešuje, najvišja hitrost pa je omejena na 150 kilometrov na uro. Foto: Reuters

Avtosalon Pariz 2016 - novice, novosti, predstavitve in zgodbe

Renaultova lekcija Volkswagnu

Novi električni smart, ki skrbi za delovna mesta v Revozu


Prvič se je zgodilo, da so bili na velikem avtomobilskem salonu povsem v ospredju električni pogoni. V Parizu ni bilo več prostora za dvomljivce, ki bi podcenjevali njihov potencial. Za preboj elektromobilnosti je bil to morda eden ključnih avtosalonov. Ne zato, ker sta električni študiji, v serijski različici oddaljeni še vsaj štiri leta, predstavila avtomobilska giganta Volkswagen in Mercedes-Benz, temveč zato, ker smo na drugi strani razstavnih prostorov videli konkretne in serijske električne avtomobile s podaljšanimi dosegi. Ti prebijajo psihološko mejo in uporabnost električnega avtomobila postavljajo na vsakodnevno raven.

Digitalna postaja tudi znamenita Mercedes-Benzova zvezda. Znak prelomnih trenutkov v avtomobilski industriji? | Foto: Gregor Pavšič Digitalna postaja tudi znamenita Mercedes-Benzova zvezda. Znak prelomnih trenutkov v avtomobilski industriji? Foto: Gregor Pavšič Mercedes ima študijo električnega crossoverja s 500 kilometri dosega in podznamko EQ

V Parizu so si nasproti stali električne študije in podobno zmogljivi serijski avtomobili. Študije sta pokazala Volkswagen in Mercedes. Na eni strani vizija prihodnjega električnega golfa, ki je za zdaj zgolj študijska in precej futuristična, na drugi pa Mercedesov električni crossover, ki je bil na prvi pogled že nekoliko bližje serijskemu vozilu.

Študija uvaja tudi Mercedesovo podznamko električnih vozil EQ in je izrazito naravnana k digitalizaciji notranjega prostora. To velja tako za voznikovo armaturo in sredinsko konzolo kakor tudi za potnike na zadnji klopi. Zadnji del sprednjih sedežev so namreč spremenili kar v atraktiven digitalni zaslon.

Sproščeni predsednik Daimlerja Dieter Zetsche ob svojem novem avtomobilu. To je študija EQ, ki napoveduje električni crossover. Poganjata jo dva elektromotorja, ki imata skupno moč 300 kilovatov, avtomobilu pa omogočata 500 kilometrov dosega. | Foto: Reuters Sproščeni predsednik Daimlerja Dieter Zetsche ob svojem novem avtomobilu. To je študija EQ, ki napoveduje električni crossover. Poganjata jo dva elektromotorja, ki imata skupno moč 300 kilovatov, avtomobilu pa omogočata 500 kilometrov dosega. Foto: Reuters

Dvižna vrata so bila inženirski zalogaj, a danes privabljajo obiskovalce k Tesli Motors. | Foto: Gregor Pavšič Dvižna vrata so bila inženirski zalogaj, a danes privabljajo obiskovalce k Tesli Motors. Foto: Gregor Pavšič Elonu Musku na Twitterju sledi petkrat več ljudi, kot jih bo obiskalo pariški avtosalon

Glavno gonilo hitrejšega razvoja elektromobilnosti ostajata Tesla Motors in njen vizionar Elon Musk. V Parizu se je predstavljal evropski del Tesle, ki je zdaj na stari celini začel dobavljati prve električne crossoverje modela X. Tesla se v Parizu pričakovano predstavlja v manjšem obsegu in precej na robu ene izmed razstavnih hal.

Američani ne dajo veliko na tradicionalne salone. Musku na Twitterju sledi petkrat več ljudi (5,1 milijona), kot jih bo letos obiskalo pariški (ali katerikoli) avtomobilski salon.

Tesla Motors je z modeloma S in X znatno pospešila preboj elektromobilnosti, saj so Američani k hitrejšemu razvoju prisilili tudi tradicionalne evropske avtomobilske proizvajalce. Najzmogljivejša različica tega crossoverja ima baterijo s kapaciteto sto kilovatnih ur, pospešek do sto kilometrov na uro v 3,1 sekunde in najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro. | Foto: Gregor Pavšič Tesla Motors je z modeloma S in X znatno pospešila preboj elektromobilnosti, saj so Američani k hitrejšemu razvoju prisilili tudi tradicionalne evropske avtomobilske proizvajalce. Najzmogljivejša različica tega crossoverja ima baterijo s kapaciteto sto kilovatnih ur, pospešek do sto kilometrov na uro v 3,1 sekunde in najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro. Foto: Gregor Pavšič

Tesla Motors ostaja magnet in izziv nemškim razvojnim inženirjem

Dvižna vrata modela X, ki so Tesli povzročila veliko razvojnih zapletov, so danes magnet za obiskovalce. Enako velja za velik pokončni digitalni zaslon, prek katerega voznik upravlja vse funkcije vozila. Danes so tesle postale eno izmed vozil, ki si jih kupci vozil nad sto tisoč evrov zlahka zamislijo za dvig lastne prepoznavnosti in ugleda.

Oba obstoječa avtomobila sta neposredni izziv inženirjem pri Mercedesu (in Audiju) in za zdaj je še nemogoče odgovoriti na vprašanje, kakšen (serijski) odgovor bo Musku pripravil predsednik Daimlerja Dieter Zetsche.

Volkswagnova študija električnega vozila, ki prav tako obljublja več sto kilometrov dosega. Na ceste bo v serijski različici zapeljala leta 2020. | Foto: Gregor Pavšič Volkswagnova študija električnega vozila, ki prav tako obljublja več sto kilometrov dosega. Na ceste bo v serijski različici zapeljala leta 2020. Foto: Gregor Pavšič

Renault je zoeju podvojil doseg. Avtomobil v Slovenijo prihaja v začetku prihodnjega leta. | Foto: Gregor Pavšič Renault je zoeju podvojil doseg. Avtomobil v Slovenijo prihaja v začetku prihodnjega leta. Foto: Gregor Pavšič Renault in Opel zasenčila Volkswagen, kako bosta izkoristila štiri leta prednosti?

Čeprav je Tesla z rekordno predprodajo modela 3, svojega načrtovanega velikoserijskega električnega avtomobila, ovrgla še en tabu elektromobilnosti, sta jo pri tem prehitela tako Renault kot Opel.

Oba spadata med največje zmagovalce salona v Parizu. Renaultu je uspelo le nekaj ur po Volkswagnovem razkritju študije ID pokazati prenovljenega zoeja, ki so mu z večjo baterijo podvojili doseg in ga približali realnim 300 kilometrom. Enako velja za Oplovo ampero-e, ki je v primerjavi z zoejem še precej večji in bolj uporaben avtomobil. Doseg od 300 do 400 kilometrov ji daje velik potencial in štiri leta prednosti pred Volkswagnom.

Bo Oplu in Renaultu uspelo to prednost izkoristiti ali bo čas za preboj elektromobilnosti res nastopil šele ob prelomu desetletja?

Če sklepamo po notranjosti študije, se bodo pri Mercedesu zgledovali po Tesli. Pri konceptu EQ je notranjost namreč polna različnih digitalnih zaslonov. | Foto: Gregor Pavšič Če sklepamo po notranjosti študije, se bodo pri Mercedesu zgledovali po Tesli. Pri konceptu EQ je notranjost namreč polna različnih digitalnih zaslonov. Foto: Gregor Pavšič

Za nakup električnega avtomobila ni treba biti več tehnološki ali okoljevarstveni zanesenjak

Doseg od 300 do 400 kilometrov z enim polnjenjem namreč električno vozilo po dosegu postavlja ob bok marsikateremu vozilu z bencinskim ali dizelskim motorjem, zaradi hitrega razvoja polnilne infrastrukture in v Sloveniji velikega deleža hišnih priključkov ter visokih subvencij (7.500 evrov) pa nakup vozila postaja tudi vse bolj racionalna odločitev.

Na trg električnih avtomobilov prihaja tudi smart forfour, ki ga bodo izdelovali v novomeškem Revozu. | Foto: Gregor Pavšič Na trg električnih avtomobilov prihaja tudi smart forfour, ki ga bodo izdelovali v novomeškem Revozu. Foto: Gregor Pavšič

Na potezi so proizvajalci, ne več odgovorni za polnilno infrastrukturo

V zadnjem letu smo namreč pri praktičnih preizkusih električnih avtomobilov ugotovili, da so se vloge pri razvoju zamenjale. Če smo pred leti s prstom kazali na nepopolno polnilno infrastrukturo, so danes na potezi predvsem avtomobilski proizvajalci.

Ključen pri vprašanju, kdaj bomo Slovenci začeli v večjem obsegu kupovati električne avtomobile in izkoriščati subvencije eko sklada (te danes nadomeščajo višjo ceno baterij, ki še niso dovolj množične), torej ni več potencial električne energije in polnilnic, temveč izključno potencial avtomobilov.

Elektriki se ne morejo upreti niti tradicionalni proizvajalci športnih avtomobilov. Porsche je predstavil priključni hibrid panemere. Bencinski motor V6 in Audijev elektromotor prinašata sistemsko moč 340 kilovatov. Zgolj z elektriko se panamera pelje 50 kilometrov daleč. Leta 2020 namerava Porsche v serijski različici predstaviti tudi študijo električnega športnika e-mission. | Foto: Gregor Pavšič Elektriki se ne morejo upreti niti tradicionalni proizvajalci športnih avtomobilov. Porsche je predstavil priključni hibrid panemere. Bencinski motor V6 in Audijev elektromotor prinašata sistemsko moč 340 kilovatov. Zgolj z elektriko se panamera pelje 50 kilometrov daleč. Leta 2020 namerava Porsche v serijski različici predstaviti tudi študijo električnega športnika e-mission. Foto: Gregor Pavšič

Ali evropski avtomobilski direktorji v elektromobilnost res niso iskreno verjeli?

Čeprav so trenutno baterije še dokaj šibke, so bili večja težava šibki vgrajeni polnilci v vozilih. Večina avtomobilov je na izmeničnem toku AC (domače vtičnice, javne polnilnice v mestih) izkoriščala le majhen del moči polnilnic. Razlog je v neprilagojenosti teh vozil kupcu v Evropi, saj imajo vozila enake polnilnice kot za trge v ZDA ali na Japonskem. Tam pa ne poznajo trofaznega toka.

"Vodilni možje v upravah velikih avtomobilskih proizvajalcev najbrž ne vozijo električnih avtomobilov ali pa zaradi teh razlogov v električno mobilnost v Evropi niso iskreno verjeli. Prilagodil se je Renault z zoejem, ki ima trifazni polnilec, enako Tesla in zdaj tudi Smart. Toda proizvajalci in razvojniki se učijo na napakah. Novi BMW i3 ima večjo baterijo in trofazni 11-kilovatni polnilec," ugotavlja slovenski pionir električne mobilnosti Andrej Pečjak. Ta enega izmed razlogov za to, da je elektrika postala ena ključnih tem letošnjega avtomobilskega salona v Parizu, vidi prav v velikem uspehu Tesle Motors.

Bistvo električnega avtomobila je tudi v boljšem izkoristku prostora. Na fotografiji je tesla, novo platformo za električna vozila je razvil tudi Volkswagen. Električni avtomobili imajo veliko manjši motor, pri štirikolesnem pogonu nimajo kardanske gredi, prav tako ne izpušne cevi.  | Foto: Gregor Pavšič Bistvo električnega avtomobila je tudi v boljšem izkoristku prostora. Na fotografiji je tesla, novo platformo za električna vozila je razvil tudi Volkswagen. Električni avtomobili imajo veliko manjši motor, pri štirikolesnem pogonu nimajo kardanske gredi, prav tako ne izpušne cevi. Foto: Gregor Pavšič

Štejejo preizkusi v praksi: Opel je ampero-e brez vmesnega polnjenja peljal iz Londona v Pariz

Potencial električnih avtomobilov najbolje prikazujejo praktični preizkusi. Tako kot smo se na Siol.net z zoejem vozili med Ljubljano in Mariborom, s volkswagen e-golfom za deset evrov več sto kilometrov po Sloveniji in se z BMW i3 odpravili na najvišje ležečo cesto v Sloveniji, so z novo ampero-e storili tudi pri Oplu. Z njo so namreč brez vmesnega polnjenja prevozili 417 kilometrov dolgo pot od Londona do Pariza, avtomobil pa je pred razstaviščem v Versaillesu še vedno kazal doseg 80 kilometrov.