Renault zoe: Vožnja med Ljubljano in Mariborom, ki ne nudi stresa, a je trikrat cenejša

Pred petimi leti nam ni uspelo

Izziv vožnje z električnim avtomobilom med obema največjima slovenskima mestoma smo si zadali že leta 2011, ko je bila električna mobilnost še v povojih. Poskus vožnje iz Maribora proti Ljubljani z majhnim peugeotom ionom smo morali v Domžalah po prevoženih 108 kilometrih predčasno prekiniti. Med skrajno varčno in počasno vožnjo so nas prehitevali tovornjaki in počasni vzhodnoevropski kombiji, nekateri so nas zaradi počasnosti z gestami celo podili dol z avtoceste.

Po slabih petih letih smo se odločili za ponoven poskus, a tokrat v bistveno drugačnih okoliščinah. Električna mobilnost je na slovenski avtomobilski trg delno že prodrla, predvsem pa je znatno napredovala tako avtomobilska tehnika kot predvsem polnilna infrastruktura. Ob avtocestnem križu je vendarle zrasla mreža 26 hitrih polnilnic in tokrat smo bili pred potjo upravičeno optimistični.

S stotimi kilometri na uro proti Mariboru in tokrat smo prehitevali tudi mi …

In res, tokrat smo bili mi tisti, ki smo zanesljivo prehitevali tovornjake in tudi kar nekaj osebnih avtomobilov. Baterijo renaulta zoeja smo stoodstotno napolnili na 22-kilovatni javni polnilnici v Ljubljani in se v zgodnjem popoldnevu napotili proti Mariboru. Tempomat smo nastavili na sto kilometrov na uro, privoščili smo si seveda tudi udobje klimatske naprave in poslušanje glasbe. Če odštejemo ponekod luknjast desni prometni pas, je bila vožnja sproščujoča in prav nič stresna. Na merilnik s preostalim dosegom zoeja smo pogledovali bolj iz zanimanja kot zaradi skrbi, ali nam bo s preostalo električno energijo sploh uspelo pripeljati do Maribora.

Stavili smo kajpak na mrežo 26 hitrih polnilnic ob slovenskih avtocestah, ki omogočajo 50-kilovatno večizmenično polnjenje. V sklopu projekta Zeleni koridorji Slovenije jih je SODO skupaj s partnerji začeli postavljati lansko jesen in zdaj ko je mreža končana, so precej olajšale vožnjo z električnim avtomobilom po avtocestnem kraku. Tako za slovenske kot tuje voznike, ki našo državo prečkajo z električnimi vozili.

Med Ljubljano in Mariborom kar tri hitre polnilnice z močjo 50 kilovatov

Od Ljubljane do Maribora so na primer ob avtocesti kar tri hitre električne polnilnice. Prva že pri Lukovici, naslednja na postajališču Lopata pri Celju in tretja pri Tepanjah. Pri Celju se nismo odločili za polnjenje baterije, temveč smo s tem postankom počakali do Tepanj. Takrat smo iz Ljubljane že prevozili 96 kilometrov, v bateriji pa nam je ostalo elektrike še za 27 kilometrov. Teoretično bi torej lahko brez vmesnega polnjenja celo dosegli Maribor.

Se še spomnite, kako smo potovali nekoč, ko na cesti ni štela vsaka minuta?

Postanki na hitrih polnilnicah niso dolgi. Vožnja električnega avtomobila nas vrne nekaj deset let nazaj, ko je bilo potovanje z avtomobilom prek Slovenije še večje doživetje, marsikdaj celo avantura. Čas je tekel počasneje in vozniki se za vsako minuto, ki jo danes pridobimo ali izgubimo z živčno vožnjo po levem prometnem pasu avtoceste, nismo obremenjevali tako kot danes. Kljub postanku se vožnja namreč le malenkostno podaljša, kar pa ne izniči učinka večje umirjenosti voznika in potnikov ter tudi opazno manjše utrujenosti.

Družba SODO je skupaj s partnerji v gradnjo 26 hitrih polnilnic vložila okrog 2 milijona evrov.

Na polnilnici zadoščajo že 15-minutni postanki

Aktiviranje polnilnice se opravi s kartico, nato je treba le še priklopiti enega izmed treh razpoložljivih kablov, pritisniti dva gumba in polnjenje baterije avtomobila se začne. V našem prvem primeru je bila baterija napolnjena še 22-odstotno. V naslednjih dvajsetih minutah je dosegla 80-odstotno napolnjenost, po 27 minutah smo kabel odklopili in se odpeljali naprej. Baterija je bila ob odhodu 90-odstotno napolnjena.

Ko smo se iz Maribora vračali, smo baterijo polnili na Tepanjah in v Lukovici. Opozoriti velja, da v smeri iz Maribora proti Ljubljani na počivališču Lopata pri Celju ni hitre polnilnice. Kljub hitrejši vožnji med 110 in 120 kilometri na uro sta nam zanesljivo zadoščala dva postanka po 15 minut, s katerima smo napolnjenost baterije povečali s 35 na 80 oziroma s 25 na 70 odstotkov.

Še zanimivost: v teh 15 minutah smo napolnjenost baterije našega pametnega telefona na klasični 220-voltni vtičnici povečali le za šest odstotkov …

Hitre polnilnice namenjene predvsem daljšim vožnjam in dopolnitvi dosega

Glede na število električnih avtomobilov je število hitrih polnilnic za zdaj zadovoljivo, tudi čakalne vrste so zaradi hitrosti precej krajše kot na 22-kilovatnih polnilnicah. Vseeno so avtocestne polnilnice namenjene predvsem krajšim postankom in polnjenjem med daljšimi vožnjami, na primer 15-minutnemu polnjenju do 80-odstotne napolnjenosti baterije.

Zaradi moči polnjenja se namreč molekule znotraj baterije slabše razporedijo in zato je doseg nekoliko slabši kot ob polnjenju na šibkejših polnilnicah. Pred daljšo potjo je torej smiselno baterijo počasi napolniti doma ali na kateri izmed klasičnih javnih polnilnic v mestu.

Najbolj oblegano hitro polnilnico povprečno obiščejo od dva do trije avtomobili dnevno

Po podatkih družbe SODO in Petrola vozniki z električnimi avtomobili najpogosteje obiščejo hitro polnilnico v sklopu bencinskega servis na počivališču Lopata pri Celju, sledita obe postajališči Voklo na Gorenjskem, nato pa še Barje, Radovljica in ostala. Na Lopati so od konca februarja do sredine marca v 18 dneh zabeležili okrog 40 polnjenj, v tem času pa so za polnjenje vozil porabili dobrih 400 kilovatnih ur električne energije. Najbolj "oblegano" hitro polnilnico torej za zdaj obiščejo približno od dva do trije električni avtomobili na dan.

Renault zoe na Lentu v Mariboru. Na dobrih 300 kilometrov dolgi poti je porabil 41 kilovatnih ur električne energije.

Koliko stane vožnja z električnim avtomobilom do Maribora in nazaj?

Čeprav je bila gradnja mreže 26 hitrih polnilnic ob slovenskih avtocestah končana že pred iztekom lanskega leta, za zdaj še ni znana natančna cenovna politika njihove uporabe v prihodnosti. Cene storitev in operativna izvedba plačila bodo morale biti v prihodnje usklajene tudi z tujimi ponudniki električne energije, saj bodo tujci v našem omrežju gostovali. Domačih 26 hitrih polnilnic je namreč del mreže 115 hitrih polnilnic v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, na Slovaškem in Hrvaškem.

Pri Petrolu (izbran je bil za ponudnika storitve polnjenja, del katere je tudi obračunavanje) za imetnike njihovih kartic elektromobilnosti energijo nudijo brezplačno, za ostale pa so v prodaji posebne predplačniške kartice v vrednosti deset evrov. Posamezno polnjenje baterije, ne glede na količino energije, za zdaj stane 2,5 evra.

Ker smo med vožnjo do Maribora in nazaj v Ljubljano baterijo polnili trikrat, bi v tem primeru strošek znašal 7,5 evra. Prevoženi kilometer – če seveda odmislimo predhodno kupljeno vinjeto – nas je stal približno 2,5 centa.

To sicer ni zastonj, a je vendarle precej ceneje kot pri enako dolgi vožnji povprečnega avtomobila z bencinskim ali dizelskim motorjem. Pri vozilu s porabo sedem litrov bencina na sto prevoženih kilometrov bi nas vožnja stala 25 evrov oziroma približno trikrat več kot z električnim avtomobilom.