Kolumna: Avtomobilski motorji in okolje

Vsebini gornjega odstavka bi lahko rekli kar "Avtomoto aforizem", katerega sporočilo je sicer povsem na mestu. Če pogledamo vlogo proizvajalcev, je jasno, da se trudijo in to vedno bolj. Z množico ukrepov, poznanih strokovni javnosti, vedno bolj pa tudi najširšemu krogu udeležencev v cestnem prometu, zmanjšujejo količino polutantov v izpuhu. Pri tem seveda svoje dosežke podarjajo na svoj način.

Govorijo o čistejšem ali o bolj čistem delovanju svojih motorjev, čeprav bi navedba "manj umazano" pomenila isto. Nekaj čez 100 gramov CO2 na prevoženi kilometer je predmet hvale vsakega proizvajalca, ki je ta hip sposoben izdelati motor, ustrezen temu podatku.

Večina jih tudi navaja, da ti grami veljajo za kombinirani ciklus, vozniki pa se lahko sami prepričamo, da se takšni idealni in sploh simulirani porabi ne moremo približati. Normna poraba goriva določa tretjino vožnje po mestu, ostalo pa zunaj naselja. V izračunih sta upoštevana tudi zagon hladnega motorja in pospeševanja. Zmanjšanje porabe goriva pa ni edini rezultat, ki ga dosegajo novi motorji. Motorne in karoserijske obdelave omogočajo večje hitrosti in boljšo lego na cesti, kar pri idealnih pogojih simuliranega kombiniranega ciklusa dejansko doprinaša k nižji porabi, vendar tu nastopi voznik.

Glede na to, da se danes praktično vsi vozimo po cestah hitreje od dovoljenega, ne moremo trditi, da nas varčna vožnja prav posebej zanima. Tu lahko mimogrede navržemo, da je varčna vožnja mnogo bližje varni vožnji in prav zato jo mnoge šole tehnike vožnje že uvrščajo v svoje programe dodatnega izpopolnjevanja vozniških veščin.

Če stresemo nekaj pepela po sebi, ugotovimo, da se tudi povprečna poraba na naših testih (in v testih drugih medijev) precej razlikuje od tiste tovarniške. Ponavadi je sicer približno enaka tovarniški, ampak tisti, ki velja za vožnjo v naseljih. Razmerje med vozilom in voznikom zaključimo s tole mislijo: ta trenutek velja, da so proizvajalci naredili svoje (vsak na svoj način in v skladu s svojo zmožnostjo uvajanja najnovejših tehnologij), zdaj pa smo na vrsti mi, vozniki.

Po vsem navedenem se bo marsikdo vprašal, zakaj prav jaz modrujem in skoraj moraliziram o izpustih polutantov, ki prihajajo iz izpušnih cevi, saj sem skoraj pol svojega življenja "nadvse zapravljivo razmetaval z gorivom". Celo med letošnjim prispevkom o golfu GTI na Saturnusu sem navedel, da je poraba presegala 38 l/100 km. Narekovaje v predzadnjem stavku sem uporabil zato, ker omenjeno razmetavanje opravičujem s svojo tekmovalno aktivnostjo in kar vnaprej sprašujem kritike, ali naj se dirke ukinejo oziroma prepovejo?

Odločno menim, da ne! V tekmovalnem avtomoto športu, gledano v celoti z vsem kar spada zraven, je množica pozitivnih elementov, ki so se uspešno prenesli na področje običajnega cestnega prometa. Celotno področje cestnega prometa je predvsem na varnostnem, pa tudi na drugih nivojih pridobilo dragocene rešitve, ki so jih najprej razvijale prav tekmovalne ekipe in preizkušali dirkači. Tovrstna vsebina pa že spada k eni od prihodnjih kolumn.