Boječi in šibki

Poglejmo, zakaj je na cestah toliko boječih voznic in voznikov s tako šibkim prepričanjem v lastne vozniške sposobnosti.

Televizijsko snemanje je vedno nekaj posebnega. Čas teče po svoje. Praviloma se kar ustavi. V letih, ko sem v oddaji TVS testiral motorje in avtomobile, se mi je zdelo, da je to posebnost javne ustanove in njene izgubljenosti v prostoru in času. Potem je naneslo, da sem delal tudi v tujini in ni bilo kaj prida drugače. Še posebej "počasne" so reklamne teme, ko je treba ujeti še umetniški trenutek: se pravi peljati ravno prav hitro ali počasi ali ustreči neki režiserjevi zamisli, ki je zlahka taka, da pred njo počepne že fizika, kaj šele moje vozniško znanje.

Tako je bilo tudi tokrat. Rosno jutro med griči, prepletenimi s trtami. Kičasto, kot je bilo zamišljeno. In takrat, kot vedno, pride na plan umetniški presežek. Tokrat se je prikazal v podobi študenta, ki je prenesel sporočilo komandanta; režiser bi rad, da avto drsi tik ob robu kamnite ograje, da bodo kamenčki leteli okrog. Najbolje do trte, doda. Ta je bila res blizu in zato to v tem pogledu ni bila neizvedljivo. Pogledam, če bi morda kje videl koga, ki bi mu veljalo omeniti problem neogretih pnevmatik, prav takega asfalta, posutega z drobnim peskom, in podobno.

Prvi poskus. Na vseh koncih me je preveč. In takrat se vse postavi na glavo. Ko režiser vpraša, če bo šlo, rečem, da bo, a imam eno zahtevo. Vozil bom tako, da ne bom sekal ovinka in med izbrane posnetke ne sme niti en tak, ko se mi to ne bo posrečilo. Vsem prisotnim se zdi zahteva brezvezno kompliciranje. Vprašanje ni bilo, zakaj hočem tako, temveč bolj prepričanje, da tak ovinek moraš sekati, drugače se ne pride skozi!

In to je to. Vse ovinke se da zvoziti tako, da se nikoli sredine niti ne dotakneš. Ovinke sekajo samo tisti, ki ne zaupajo v svoje vozniške sposobnosti, ki vozijo prek svojih zmožnosti, niso prepričani v vozilo in oprijem pnevmatik in ker se bojijo, da bo šlo kaj narobe, si vzamejo več prostora. Za "rezervo". Najlepše pri vožnji po svojem voznem pasu je, da lahko pri bistveno nižji hitrosti precej bolj uživaš kot pri višji ob sekanju. Tudi podvozje avta in kakovost pnevmatik je ob taki vožnji precej bolj na preskusu, kot bi bila sicer. Poglejte v naslednjem ovinku, ki ga boste odpeljali, koliko rev je pri nas na cesti. Da o motoristih, ki sekajo ovinke, niti ne govorim. Če ne veste, kakšna je tehnika "dinamične", a varne vožnje skozi ovinke, najdeta na internetu vse odgovore in teorije. Kdor ne seka, je …

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.