Toyota yaris 5v 1,4 D-4D SOL VSC

Yaris je v svoji drugi generaciji pri nas na voljo s tremi različnimi motorji. Po tem ko smo preizkusili močnejšega od obeh bencinarjev, smo vozili še dizla. Gre za 1,4-litrski D-4D, ki daje vozilu svojstvem pečat. Ta različica predstavlja po tovarniških podatkih najhitrejšega in najbolj živahnega yarisa in to naftnemu pogonu navkljub.

Zunanjost, notranjost

Dinamično bubasta oblika deluje simpatično in težko bi našli koga, ki bi naokrog širil kritična mnenja. Ugoden vtis dobimo tudi v notranjosti, kjer izstopa svetleča osrednja konzola in zanimiva armaturna plošča s "poglobljenimi" merilniki. Kot smo že v prejšnjem testu navedli, gre za sorazmerno prostorno in prilagodljivo notranjost, ki bi ji lahko očitali le malce nerodno obliko dna prtljažnika. Dodajmo ugotovitev, da je na armaturni plošči kar šest tako ali drugače zaprtih enot za spravljanje česarkoli. Ugodno je tudi (zlasti poleti), da se zadnji bočni stekli povsem pogrezneta v vrata, pa čeprav sta na "ročni pogon". Oprema "sol" pomeni tudi udobno odklepanje s ključem v žepu in zagon motorja s pritiskom na gumb.

Vozne lastnosti

Vozne lastnosti so doplačilno (skupaj z VSC) izboljšane z litimi platišči (zmanjšanje vzmetene mase) in z namestitvijo zavornih kolutov (tudi) na zadnjo os. Podatki, ki jih med vožnjo potrebuje voznik, so že od prvega yarisa naprej domiselno pomaknjeni nekam v globino na sredini armaturne plošče. Ni samo zanimivo, je tudi pregledno, le za tempreturo hladilne tekočine moramo biti zadovoljni s kontrolno lučko. Potovalni računalnik, kot pri ostalih toyotah, ob vsakem ugašanju motorja "skensla" povprečno hitrost (kar je končno edino smiselno), navaditi pa se je treba na prikaz povprečne porabe goriva, ki je vezan na polnjenje rezervoarja. Dizelski yaris dobro drži smer, saj je medosna razdalja sorazmerno velika (246 centimetrov). Za spretna vijuganja je usnjen volanski obroč ravno pravi, tudi prenos ni razvlečen in yaris odzivno reagira na hitre voznikove ukaze. Ker testna oprema ni samo "sol", ampak "sol plus VSC", ni spodrsavanja pogonskih koles in ni nepredvidenih smernih odklonov (dokler se voznik ne spozabi s kakšno neumnostjo).

Zmogljivosti, poraba

Kot smo že omenili, naj bi bil dizelski D-4D najbolj živahen in obenem najhitrejši yaris. Motor ima res zelo ugodno krivulja navora, ki poteka vodoravno med 1800 in 3000 vrtljaji, s čimer se celo približa vrtljajem, kjer daje dizel največjo moč (3800). To nasploh ni značilnost dizlov, zato smo pri pospeševanju iz nižjih vrtljajev zaznali določeno "lovljenje sape", ki nas je sililo v prestavljanje za eno navzdol. To pomeni, da se da z yarisom voziti dinamično, ampak s spremljanjem merilnika vrtljajev. Sicer pa podatek o 10,7 sekunde do sto ni kar tako. Dizelski yaris je postregel z zadovoljivo porabo 6,8 l/100 km. To pomeni 1,3 litre goriva manj na vsakih sto kilometrov od tiste na testu bencinskega yarisa.

Cena, tekmeci

Z osnovno ceno malo čez 3,6 milijona tolarjev je v yarisu najvišja stopnja opreme "sol". Dodatna oprema za 265 tisočakov vključuje sistema VSC in TRC, k čemer spadajo še zavorni koluti zadaj. V tej ceni je še kovinska barva, kar skupaj pomeni nekaj manj kot 3,9 milijona. Skratka, za ta denar lep kos kakovostnega in dobro opremljenega avta, ki navdušuje z obliko, voznimi lastnostmi in z varčnostjo. O tem, ali je to dovolj v tekmovanju s konkurenti, navedenimi v prejšnjem testu, odločajo seveda kupci.