Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
11. 12. 2015,
12.09

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Petek, 11. 12. 2015, 12.09

8 let

Škoda rapid 1,2 TSI

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Rapid je res dober, ta hip verjetno najboljši nizkocenovni avtomobil. A zanimiv je zgolj v osnovni izvedenki, vsako doplačilo ga spravi v zadrego, boljši izdelki so namreč postali cenovno dostopnejši.

Škoda se požvižga na avtomobilske razrede

Avtomobilske znamke svojo ponudbo avtomobilov običajno dokaj logično razvrstijo po velikosti. So malčki, so "golfi", sledijo velike limuzine in karavani, vmes so mali enoprostorci in mali SUV-ji ter seveda razni nišni posebneži.

Medsebojni tekmeci so ponavadi podobnih mer, zato so se sčasoma izoblikovali avtomobilski razredi. Škoda je že doslej zanemarjala merska pravila, ki nekako določajo avtomobilske razrede. Z octavio je v spodnjem srednjem razredu tekmovala z golfi, focusi, megani, astrami, a je z velikostjo in še posebej s prostornostjo prtljažnika svoje cenovno podobne tekmece močno prekašala.

Pred leti je z atraktivnim konceptom vision D obetala, da se bo podredila "pravilom" in novo octavio prilagodila golfovim meram. Toda ne, nova octavia se je še bolj raztegnila, s čimer je v češki paleti naredila prostor še enemu modelu.

Novi model kot stara octavia

Okej, novi model je velik približno toliko kot poslavljajoča se octavia, predvsem pa je bolj ali manj enako prostoren. Tudi prtljažnik je izjemno velik, kar 550 litrov, do njega pa se dostopa prek kombilimuzinskih petih vrat, kar dela rapida za družinsko rabo veliko bolj uporabnega od običajnih hatchbackov spodnjega srednjega razreda.

Kje je torej prostor za novo octavio? Če bi upoštevali zgolj mere, bi rekli, da ga racionalno gledano pravzaprav sploh ni. Kajti octavijin prtljažnik je sicer res ogromen, še 40 litrov več ga je kot pri rapidu, toda kdo si upa reči, da teh 40 litrov pomeni neko bistveno prednost?

Prostor samo za nizkocenovni avtomobil

A ni vse v merah! Rapid v primerjavi z octavio zbledi zaradi voznih lastnosti, udobja, kakovosti, opreme, "šminke".

Zato je Škoda rapidu prostor v paleti našla tako, da ga je zasnovala kot nizkocenovni avtomobil. Na prvi pogled je to težko dojeti, še posebej ob pogledu na fotografije, brošure, promocijske videe, pa tudi ob pogledu na rezultate trkov Euro NCAP-a, kjer se je rapid v nasprotju z drugimi nizkocenovnimi izdelki izkazal kot zaupanja vreden avtomobil.

Zaradi isofix zank smo zamudili na kosilo

Pa vendar se dolga leta zvesti voznik preprosto brihtnih čeških avtomobilov za rapida ni odločil in raje kupil octavio, ki so ji šteti dnevi. Je rekel, da težko sprejme tako poceni občutke v kabini, trdo plastiko na armaturni plošči.

Mi na seznam rapidovih slabosti dodamo še slabe sedeže – ledveno oporo smo res pogrešali, za volanom smo se držali sključeni, bolečine v hrbtu so se pojavile prej kot sicer.

In potem so tu še isofix zanke, ki so tako skrite, da je naša družina spet zamudila taščino kosilo – tokrat ni bilo krivo ženino lišpanje, niti hčerino trmoglavljenje, ampak moje preklinjanje Čehov, medtem ko sem se trudil pripeti otroška stolčka. V stari octavii s tem nikoli, ampak res nikoli ni bilo težav!

Smo se razvadili?

A človek se za dobro ceno marsičemu prilagodi in za ceno dvanajstih jurjev, kolikor stane rapid na obcestnih plakatih, je nizkocenovna škoda nedvomno dobra izbira. Ne, ne samo dobra, odlična izbira!

Problem je, ker se morate za ceno dvanajst tisoč marsičemu odpovedati. Na primer tempomatu, bluetoothu, električnim steklom zadaj, električnim ogledalom, USB-vhodu, bralnim lučkam, parkirnim senzorjem, brisalniku zadnjega stekla, potovalnemu računalniku, žepom na hrbtu sedežev, ogledalcu v senčniku, meglenkam, v usnjene oblečenemu volanskemu obroču ...

Odpovedati se je treba opremi, ki močno lajša naš avtomobilski vsakdan. Opremi, ki smo se je navadili in jo smatramo za opremo, ki bi tako ali tako morala biti že serijska.

Varčevanje, a ne na račun varnosti! Hvalimo, priporočamo!

V teh časih preprosto ne moremo reči, da ta odpoved ni smiselna, saj za ta denar dobite ne samo prostoren, ampak tudi varen avtomobil – z ESP-jem, varnostnimi zavesami, klimatsko napravo. Predvsem pa dobite nov avtomobil s štiriletno garancijo.

Ni več treba kupiti starega, pet let rabljenega karavana z dobrimi sto tisoč kilometri na števcu in tveganjem, da bodo na servisu pobrali prihranjeni denar. Ni več treba kupiti model z manj zvezdicami v spričevalu Euro NCAP-a, ni se treba odpovedati ESP-ju!

Če je beseda o novem avtomobilu za dvanajst tisoč evrov, je naše "pridiganje" o glasnem in trdem podvozju povsem neumestno!

Ali pa o tem, kako je 1,2 TSI zares dober motor, saj odlično vleče, je mirnega teka in ob mirni nogi pije komaj dobrih šest litrov na sto kilometrov. TSI stane še dodatnih 1350 evrov, tisti močnejši, podkrepljen s šeststopenjskim menjalnikom, pa še skoraj enega jurja zraven. Ta denar je pač nekako potrebno plačati …

Boljši avtomobil mesečno plačo ne obremeni bistveno bolj, a kaj ko je plačo treba prejemati

No ja, teh dvanajst tisočakov ... Vseeno je to odpovedovanje nujno potrebno predvsem takrat, ko si brez službe ne moremo privoščiti produktov lizingodajalcev. Če si lahko, se kakšno doplačilo za bolj udobno vožnjo kljub vsemu na mesec ne pozna tako zelo.

In tu se začne zgodba, v kateri rapidove odlike hitro zbledijo. Ko ga opremite in podkrepite s primernejšim motorjem, cena hitro naraste do nerazumnih vrednosti.

Testni rapid je stal kar 18.000 evrov. Dalo bi se privarčevati pri manj elegantnem ambientu (pri katerem gre tako ali tako samo za barve, plastika je enako cenena), lita platišča bi lahko zamenjali okrasni pokrovi, klimatska naprava bi bila ročna, sedeži ne bi bili ogrevani in sovoznikov tudi brez nastavljanja višine, zvok bi bil slabši, volanski obroč brez stikal …

A cena bi bila še vedno 16.400 evrov. To je preveč! Že brez kakšnih dodatnih "custom" popustov se da za enako vsoto denarja dobiti že bolje opremljenega družinskega karavana, morda celo enoprostorca! In to našminkanega z litimi platišči, v tej dobi popustov in akcij pa bodo dobri pogajalci seveda zmogli iztržiti še kak kos udobja več.

Že res, da je cena predmet pogajanja tudi pri Škodi, a to velja bo veljalo tako za rapida kot tudi za prihajajočo octavio. Ta v primerjavi z rapidom ne more bistveno bolj navdušiti s svojo velikostjo, a že samo po vtisih s prve vožnje lahko zatrdimo, da je octavia v vožnji precej boljši izdelek.

Mimogrede še to: pazite, da vam dajo pravega rapida ...

Ste vedeli, da ima Škoda v svoji globalni ponudbi dva povsem različna rapida. Oba sta za naše razmere nizkocenovna, a gre za povsem različna avtomobila.

Tistega drugega rapida Škoda proizvaja in prodaja v Indiji, tehnično in oblikovno pa se nanaša na fabio, s to razliko, da ima daljše medosje – marsikdo bo ugotovil, da je to pravzaprav naslednik nekdanje fabie sedan.

Indijski rapid je od našega manj uporaben, ta je klasična štirivratna limuzina, s sicer povsem spodobnim 460-litrskim prtljažnikom. V oči bode podatek o skoraj terenski 17-centimetrski oddaljenosti od tal, odsotnost turbobencinskih motorjev in stari tiptronic menjalnik namesto sodobnega DSG-ja.

In glede na to, da je indijski rapid še nekoliko bolj cenen kot češki, presenetljivo sploh ni tako zelo poceni, v Delhiju bodo zanj hoteli skoraj enajst tisoč evrov.

Ne spreglejte