Renault trafic passenger 2,5 dCi

Kajti trafic passenger ima nekaj bistvenih prednosti pred naprimer espaceom, zaradi katerih bi lahko služil v podjetjih za prevoz managerjev po službenih poteh ...

Zunanjost, notranjost

Trafic je Renaultov srednje veliki dostavnik, večji od naprimer kangooja in manjši od masterja. A če smo med preizkusom potniškega masterja ugotovili, da je povsem avtobusarski, lahko trafica passenger smatramo za avtomobil. Takoj pomislimo na povsem avtomobilski položaj za volanom, odlično sedenje tako spredaj kot zadaj. Prav sedenje zadaj prinaša bistveno prednost pred Renaultovim velikim enoprostorcem espacom ... Namreč, espace ni dovolj visok, ima ravno dno, zato se zadaj sedi preveč na dnu. Sedalo je preblizu tlem, zato imajo potniki noge nenaravno pokrčene, to pa je utrudljivo. Prav tako so sedala zadnjih espacovih sedežev preozka, naslonjala pa prenizka, da bi jih z veseljem zasedel odrasel potnik. To težavo rešuje višji trafic ... Čeprav ne ponuja ločenih sedežev, so sedala na klopeh izdatno odmerjena. Še posebej mamljiv sedež je desni sedež na dvosedu druge vrste (torej sedež prav v sredini potniške kabine), saj omogoča gledanje med voznikom in sovoznikom naprej na cesto. Pa tudi sicer je trafic izredno pregleden na vse smeri. Moji potniki se komentirali, da se vozijo v popolnem avtomobilu za ekskurzije po slovenskem podeželju ...

Vozne lastnosti

Problem nastane v traficovih kombijevskih koreninah, ki so kljub izdatni obdelavi, še preveč očitne. Naprimer preko manj prijetne plastike na armaturi, predvsem pa preko glasnosti pri visokih hitrostih. Škoda, kajti trafic se lepo pelje po avtocestah, tako kot luksuzni espace bi se dobro počutil tudi na nemških "avtobahnih". A kaj ko potniki vozniku "dirkanja" ne pustijo. Ne zaradi neudobja, blaženje je tudi odlično, glasnost je problem, zaradi katere se potniki med seboj ne morejo pogovarjati. Trafic torej še ni boljši od espaca ... Kakorkoli že: voznik bistvenih pomankljivosti ne zazna; ceni, da trafic nikakor ni preglomazen, zato niti v ozkih mestnih ulicah nima težav.

Zmogljivosti, poraba

2,5-litrski turbodizel je uglajen, njegovih 140 konjev je zadosti, navora ima dovolj, 6-stopenjski menjalnik dobro služi, poraba pa je s slabimi desetimi litri tudi dovolj nizka. Če bi bil ta trafic pravi osebni avtomobil bi za dosego kaj več kot 170 km/h potreboval še kak močnejši motor, a saj smo že zgoraj povedali, da si traficovi potniki tega potniki ne želijo ... Ko smo že pri potnikih, se še enkrat spomnemo na ureditev kabine: velike družine, ki zagotovo spadajo med kupce traficov, bi si morda zaželele še kakšno mizicop na hrbtiščih naslonjal.

Cena, tekmeci

Takle trafic ima v osnovi tri tekmece. Prvi je traficu povsem enak: opel vivaro, narejen na istih proizvodnih trakovih (obstaja tudi nissan primastar, ki ga pri nas še ni). Druga dva sta mercedes viano in volkswagen multivan. No, slednji se nam je med testom pokazal kot bolj prestižen, na armaturi je imel boljšo plastiko, je bil bolj tih, nasploh se je manj čutilo dostavniško poreklo (enak je transporterju). Multivan je pravzaprav res to, kar bi lahko trafic bil - poslovni enoprostorec za prevoz vsaj šestih odraslih poslovnežev. A v grobem gledano je tak luksuzni multivan od trafica passenger dražji za približno tri milijone, to pa je vsota, s katero bi se tudi trafica dalo predelati v bolj žlahtno vozilo. No, drugi tekmeci so lahko ali veliki enoprostorci (že nekajkrat omenjeni espace in drugi), ki nudijo manj prostora, a so še bolj limuzinski. Med tekmece pa lahko prištejemo tudi potniške izvedbe za razred večjih kombijev: naprimer renault master, citroen jumper / fiat ducato / peugeot boxer, mercedes sprinter in drugi ..., a ti so spet bolj "gospodarski" kot "osebni".