Liter nižja poraba goriva še ni zadosten razlog za nakup hibrida

Občutki ne sledijo tehničnim podatkom

V našem februarskem zapisu smo pohvalili dinamičen značaj yarisa 1,33 s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Zaradi vrtenja motorja do 6000 vrtljajev je dajal vtis poskočnega malčka, kakršnega tudi pričakujejo zunanji opazovalci ob pogledu na drzno oblikovan sprednji del.

Kljub kilovatu več v kombiniranem bencinsko-električnem pogonu je njegova končna hitrost za celih deset kilometrov na uro nižja, pospeševanje do "stotke" pa je daljše zgolj za desetinko. Po občutku pa bi se marsikdo zmotil za dve ali tri sekunde, ker umirjeno delujoči brezstopenjski menjalnik izkorišča boncinske konje le do 4800 vrtljajev, za preostanek moči pa poskrbi elektrika.

Pospeševanje spominja na "kick down"

Naglo pospeševanje, na primer med prehitevanjem, zahteva odločen pritisk stopalke za plin. Pri tem se hibrid odzove glasno, vendar ne tako sunkovito, kot pri starejših menjalnikih s funkcijo "kick down". Seveda pa kazalec na levem merilniku, ki zaseda mesto merilnika vrtljajev, na polju "power" poskoči do konca.

Nikoli med testom pod pet litrov

Dokler smo hibrida preizkušali po zgledu testa različice 1,33, nam je porabil okoli šest litrov, z enakomerno vožnjo pri števcu na 130, kar dejansko pomeni 125 kilometrov na uro. Na raznolikem testnem krogu smo porabili 5,5, kar je le 0,6 litra manj kot z različico 1,33.

Hybridni yaris zahteva drugačen vozniški pristop, katerega, priznamo, nismo uspeli povsem osvojiti. Vozilo je namenjeno varčni vožnji z minimalnimi izpusti polutantov v ozračje. Voznik izbere način "eco mode", med pritiskanjem vzvodov za plin in zavoro se mora kazalec posebnega merilnika čim dlje zadrževati znotraj polja "eco" (oziroma "charge" med zaviranjem) in čim manj na "power".

Hybrid zahteva tudi dva predpogoja, ki med testom nista bila izpolnjena. Yarisa smo namreč vozili brez tempomata in pnevmatik z nizkim kotalnim uporom, oboje pa bi bilo v prid manjši porabi goriva.

Tilen na kolesu nas ni slišal

V naselju z goro pločevine med hišami se nam je izza kant za smeti prav pred yarisa zapeljal Tilen, ki je skoraj padel s kolesa od presenečenja. Tiho in potuhnjeno smo se mu približevali na elektriko, na srečo ne več kot z 10 kilometri na uro, sicer pa tudi z glasnimi vozili tam ne vozimo hitreje.

Kaj vemo že od prej?

Z našimi lastnimi navedbami iz testa bencinske različice se lahko skoraj v celoti strinjamo. Tudi s tisto zapisano v takratnem odstavku za pikolovce. Posebej pa pohvalimo izračun povprečne hitrosti potovalnega računalnika, kar bi sicer lahko že kdaj prej zapisali pri drugih toyotah. Beleži namreč hitrost od vsakokratnega zagona motorja, za razliko od večine proizvajalcev, ki nekoristno merijo povprečje za daljše obdobje med resetiranji.

Znova trdimo, da je yaris solidno opremljen, zanimivo oblikovan avtomobil, s katerim se voznik hitro spoprijatelji. Vendar gre pri hibridu za umirjen karakter voznika, takšnega ki ceni tehnološke novosti in mu ni mar za igrivosti običajnega bencinskega motorja z ročnim menjalnikom.