Kako deluje sistem start-stop?

Od mirnega zagona do "stresa"

O ugašanju in ponovnem zagonu motorja odloča elektronska enota, ki vsako ustavitev vozila primerja s podatki o temperaturi motorja in ozračja, razpoložljivosti električne energije in obremenjenosti električnega sistema. Pri nekaterih vozilih deluje brezhibno, pri nekaterih pa malo manj. Motor na primer ugasne prav v trenutku, ko želimo odpeljati z mesta, pri nekaterih vozilih je postopek tih in miren, pri nekaterih pa včasih glasen in "stresen".

Zaradi znatno večje obremenjenosti so električni zaganjalniki dodatno okrepljeni, tako da v življenjski dobi vozila omogočajo do 350 tisoč zagonov (običajno število je sicer okoli 100 tisoč). Poleg tega so vozila s samodejnim zagonom lahko opremljena tudi z rešitvami za zagon s čim manjšo obremenitvijo. Na primer z najbolj ugodno fazo zaustavitve ročičnega mehanizma.

Rešitev brez zaganjalnika

Nekateri proizvajalci vozil, na primer Peugeot, so se izognili obremenjevanju zaganjalnika tako, da so funkcijo ponovnega zagona prenesli kar na alternator. V ta namen so vgradili močnejši pogonski jermen z dodatnim napenjalnikom, dodali pa so še zmogljiv kondenzator, ki z napetostnim sunkom poskrbi za ustrezen električni naboj.

V obeh primerih, z zaganjalnikom ali brez, pa ni bojazni, da zaradi izpraznjene baterije ne bi prišlo do ponovnega zagona motorja. Sistem pri določeni zmanjšani stopnji razpoložljive energije samodejno oziroma pravočasno zažene motor.

Razlike v praksi

Med preizkušanjem testnih vozil ugotavljamo, da so sistemi samodejnega ugašanja motorjev vse bolj izpopolnjeni, kljub temu pa delujejo različno. Delovanje sistemov je odvisno tudi od zunanje temperature, tu pa gre očitno za razlike v nastavitvah. Motorji v nekaterih vozilih zlasti pozimi zlepa ne ugasnejo, nasprotno pa pri drugih prenehajo delovati, še preden se vozilo popolnoma ustavi.

Med vožnjo po parkiriščih, kjer iščemo prazen prostor, bi raje videli pametnejšo avtomatiko, ki bi zaznavala počasno premikanje in ne bi ugašala motorja za vsako figo. Še posebej med bočnim parkiranjem, kadar moramo vozilo pomikati po centimetrih naprej in nazaj.

Samodejno ugašanje vedno ali ne?

Ugašanja in ponovnega zagona motorja pa ne upravlja le avtomatika. Aktivno vlogo ima voznik, ki s svojim ravnanjem odloča o delovanju sistema. Na primer v prostem teku sprosti stopalko sklopke, s čimer motor ugasne, ali pa tega ne stori. Pri samodejnem menjalniku prestavi v N in popusti zavoro, ali pa ne … Delovanju sistema se lahko voznik odpove tudi s preprostim pritiskom na stikalo.

Sistem samodejnega ugašanja je koristen in dejansko vpliva na porabo goriva v mestnem vrvežu, vendar ugašanje med zelo kratkimi postanki ni optimalno. Kadar je očitno, da bo postanek pred semaforjem ali v koloni kratek, pač pustimo motor teči.

Kaj pa ravnanje voznika, če ni sistema samodejnega ugašanja?

Ugašanje motorja s kontaktnim ključem pri vsakem ustavljanju pred semaforji nikakor ni priporočljivo. Med kratkimi postanki ne pridobimo ničesar, poraba goriva je lahko celo večja, s pretiravanjem pa lahko pride do okvare zaganjalnika, ki sicer med običajno uporabo presega življenjsko dobo vozila.

Po drugi strani pa nas predpisi in tudi lastna okoljska ozaveščenost silijo, da med daljšimi postanki ugašamo motorje, vendar tega še ne obvladamo v celoti. Primer so kolone smrdečih vozil z delujočimi motorji pred železniškimi zapornicami.

Kaj pa autohold?

Funkcija autohold, ki je v osnovi namenjena zadrževanju vozila na klancu, deluje pri samodejnih menjalnikih v novejših vozilih v povezavi s sistemom start-stop. Ko vozilo obstane pred semaforjem, motor ugasne, kljub temu da voznik ne pritiska na zavoro.

Tudi brez povezave s sistemom start-stop je autohold nedvomno v pomoč vozniku, vendar povečuje porabo goriva med postanki. Pri vozilih, kjer lahko med postanki spremljamo porabo goriva v litrih na uro, vidimo, da je ta z uporabo zavore v položaju D znatno večja kot v položaju N.

Vozila z ročnim menjalnikom, opremljena s funkcijo zadrževanja na klancu (hold), so lahko kombinirana s samodejnim ugašanjem motorja. Ta se ugasne, kadar voznik takoj po ustavitvi vozila z večjo silo pritisne na stopalko zavore.

Ali smo vozniki "komot"?

Večina voznikov vozil s samodejnimi menjalniki stoji pred semaforji tako, da v položaju D "tiščijo" zavoro. Zavorne luči z dvakrat po 21 vatov in tretja luč vmes jih seveda ne motijo, saj svetijo v obraz vozniku zadaj.

Na porabo tudi do 1,1 litra na uro namesto 0,6 ne pomislijo, pomik ročice v položaj N (pri rdeči luči) in nato spet v D (pri zeleni luči) pa predstavlja pretežko nalogo. Jasno, saj so si kupili samodejni menjalnik zato, da jim ni treba prestavljati …

Majčkeno potuho pri tem jim dajejo nekateri proizvajalci vozil (Audi, BMW, Škoda, Volkswagen), ki vztrajajo pri obveznem pritiskanju zavore pred premikanjem ročice iz N v D, namesto da bi to omejili le na položaja P in R, kjer je to res nujno.

Start-stop, da ali ne?

Mestni odsek vožnje na našem testnem krogu traja okoli 35 minut, pri tem pa okoli 10 minut vozilo stoji v koloni ali pred križišči oziroma semaforji. Motorji testnih vozil, opremljenih s funkcijo start-stop, med večino postankov mirujejo, zato trdimo, da je naprava koristna in prijazna do okolja.

Novejša vozila prihajajo na ceste serijsko opremljena s sistemi samodejnega ugašanja, kadar pa gre za dodatno opremo, je nakup stvar posameznika in njegove okoljske ozaveščenosti. V vsakem primeru pa priporočamo, da se z delovanjem sistema seznanite med preizkusno vožnjo. Kljub nedvomni učinkovitosti lahko samodejno ugašanje nekomu ustreza, drugemu pa ne.