SiolNET. Avtomoto Reportaže
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vozili smo formulo mariborskih študentov

1

termometer

Spomladi so bile na voljo le računalniške risbe, zdaj formula mariborskih študentov že pošteno brenči in opravlja prve testne kilometre. Preizkusili smo jo tudi sami.

V nekaj mesecih od risb do dirkalnika

V začetku marca smo prvič pobližje spoznali projekt izdelave študentske formule v Mariboru. Vodja projekta Dino Florjančič mi je v eni izmed sob mariborske strojne fakultete na prenosnem računalniku kazal načrte prototipa. Ideje so bile smele, toda med skicami na računalniku in dirkalnikom, s katerim se je mogoče zapoditi po stezi, je velika razlika. Zato se je Florjančiču in njegovim študentskim vrstnikom pošteno oddahnilo, ko so svoj izdelek uspešno predstavili.

Srce dirkalnika je motor honde CBR 600 RR

Že marca smo podrobneje pisali o načrtih formule, zato povzemimo: konstrukcija je narejena iz aluminija, srce dirkalnika pa je motor honde CBR 600RR. Obvezen je 20-milimetrski restriktor dovoda zraka, zato je moč manjša kot v osnovi. Z ustrezno nastavitvijo sesalnega sistema so jo uspeli spraviti do 80 "konjev", kar pri masi 245 kilogramov zadošča za pospešek do sto kilometrov na uro v slabih štirih sekundah.

Težave z iskanjem ustrezne infrastrukture

Glede na načrte, ki nam jih je marca predstavil Florjančič, se je izdelava formule nekoliko zavlekla. "S konstrukcijo in znanjem nismo imeli težav, zapletlo pa se je z izdelavo. Fakulteta nima strojev za takšna dela, zato smo se morali za vsak poseg dogovoriti s podjetji v naši okolici. Vsak med nami je delal svoje delo in prav spraviti vse skupaj v celoto je bilo najtežje," je potem, ko si je po uspešnih testnih vožnjah vidno oddahnil, povedal Florjančič.

Rezerve so pri nastavitvah, masi, ...

Prototip mariborskih študentov sicer še zdaleč ni gotov. Robotiziran menjalnik (predelali so Hondin sekvenčni menjalnik, da lahko z njim upravljajo prek dveh gumbov na volanu) še ni optimalno nastavljen, zato je delovala le ena prestava. Veliko rezerv imajo Mariborčani tudi v nastavitvah bolida, ki je trenutno na sprednjih kolesih še pretrd. "Želimo pa si zmanjšati tudi maso. Čakamo na karbonsko obeso, ki je tri kilograme lažja od zdajšnje jeklene. Tudi sedež bo nov, saj je masa zelo pomemben dejavnik," razlaga Florjančič, študent 2. letnika, ki je formulo naredil skupaj z okrog tridesetimi kolegi. "Na vsakem testu smo spoznali kaj novega in odpravili malenkosti. No, pred tednom dni smo uničili motor, a smo pravočasno pripravili novega."

Osnovni namen prototipa niso vrtoglave hitrosti in brutalni pospeški

Zaradi narave tekmovanja so povprečne hitrosti od 50 do 100 kilometrov na uro, zelo pomembna je tudi njegova vzdržljivost. Zaradi nižjih hitrostih na formuli tudi ni pomembnejših aerodinamičnih dodatkov, ki bi projekt podražili, bolidu pa še dodatno povečali maso. Posamezno tekmovanje študente stane okrog šest tisoč evrov, vrednost prototipa pa Florjančič ocenuje na od 20 do 25 tisoč evrov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin