Štajerci hodijo na delo v Avstrijo

Domača predstavitev peugeota RCZ je potekala v Gradcu, v tovarni Magna Steyr, v kateri ta športni kupe tudi nastaja. No, pa ne samo nastaja, štajerska skupina inženirjev je pravzaprav ta avtomobil tudi zasnovala oziroma predelala iz peugeota 308. Govorimo o podjetju z več kot stoletno zgodovino, ki pa je večinoma svoje znanje prodajala drugim avtomobilskim znamkam, pod svojo blagovno znamko Puch je avtomobile prodajala predvsem lokalno.

Prvih sto let je že mimo

V stotih letih je v tovarni nastajala dolga vrsta legendarnih vozil, od slovite Fiatove petstotke prek pinzgauerja do mercedesa razreda G, ki ga v Sloveniji še danes pogovorno kličemo imenujemo kar puch. Najbolj slovijo po klenih terenskih vozilih, pa vendar pogled na sliko dokaže, da je njihovo inženirsko znanje univerzalno. Obvladajo tudi limuzine, enoprostorce, kabriolete in športne kupeje. No, ko smo ravno pri teh, RCZ ni edini športni kupe, ki ga izdelujejo na avstrijskem Štajerskem, tu nastaja tudi mercedes-benz SLS AMG, ki ga je sodelavec Ciril Komotar vozil ravno takrat, ko sem pustil prstne odtise na sveže zbrušeni aluminijasti karoseriji SLS-a in s tem v nejevoljo spravil tamkajšnje delavce.

Razvoj, proizvodnja ali zgolj dobava sklopov

Sicer pa SLS ni edini luksuzni avtomobil, ki nastaja v Gradcu, aston martin rapide je še en tak, običajnemu slovenskemu žepu pa so nedosegljivi tudi BMW X3, chrysler 300 C, jeepa cherokee in commander ter že omenjeni mercedes. Drži pa, da je v nastanek in proizvodnjo teh vozil podjetje Magna Steyr različno vpleteno. Pri nekaterih avtomobilih so zgolj dobavitelji posameznih sklopov, peugeot RCZ pa je izdelek, ki ga Avstrijci izdelujejo v celoti in skoraj v celoti so ga tudi zasnovali. Projektov, kot je RCZ, si v prihodnosti želijo še več, seveda pa se ne bodo branili, če bo katera od znanih blagovnih znamk uporabila samo njihov električni ali hibridni pogonski sklop, s tem se namreč ukvarja najmlajše podjetje v skupini Magna.

Manj robotov, več ročnega dela

In sama tovarna? Peugeotovci pravijo, da je precej manj avtomatizirana kot tovarne v Franciji, kar je pravzaprav razumljivo, saj v tovarni nastaja veliko manjše število avtomobilov, tudi RCZ je nišni avtomobil. Kljub manjšemu številu robotov je proizvodnja izjemno skrbno načrtovana, vsaka operacija, vsak premik delavca, vsak var in vsak poteg momentnega ključa so vnaprej točno določeni, s šablonami in podobnimi pripomočki pa je tudi poskrbljeno, da ni napak. Med ogledovanjem mi je tako po glavi rojilo vprašanje, kdo je večji mojster, inženir, ki avtomobil zasnuje, ali inženir, ki zasnuje proizvodnjo tistega, kar si je razvojnik zamislil? Skoraj bi rekel, da slednji.

Primerjava z Revozom

Pa primerjava z Revozom? Novomeško tovarno imam namreč v svežem spominu, saj sem jo obiskal pred slabimi tremi meseci. V bistvu so moje laične oči videle podobno zgodbo, obakrat so avtomobili potovali tudi pod stropom, v obeh primerih je bilo veliko ročnega dela, veliko zadovoljnih delavcev, vzdušje v nobenem primeru ni bilo stresno, v obeh tovarnah sem lahko prebiral table s papirji, ki krepijo dobro vzdušje, merijo zadovoljstvo in zapisujejo napake. Morda je v graških halah za odtenek tišje, a temu občutku ne bi upal povsem zaupati. Sicer pa v Gradcu delavci poslušajo isti radio iz zvočnikov na stropu, v Novem mestu pa so bolj individualisti, vsak ima svoj radio ali pa slušalke na ušesih. Pa še to - kadilci se v Gradcu zadržujejo znotraj proizvodne hale, v Novem mestu pa zunaj.