Red Bull Air Race in Slovenci: za najboljše pilote bograč in bujta repa?

Marketinško-tekmovalni proizvod, ki zagotavlja solze sreče, žalosti in nejevere

Red Bull Air Race je sicer proizvod avstrijskega proizvajalca energetskih pijač in njegovega ustanovitelja Dietra Mateschitza, ki je znan po svoji ljubezni do najrazličnejših vrst letal. Zanimajo ga tako športna akrobatska letala, ki se na primer lahko okrog svoje osi vrtijo hitreje od vojaških lovcev, kakor tudi starodobna letala, kot je nekdanji Titov DC 6.

In tako zanesenjaštvo do letalstva povzemajo tudi letalske dirke, ki so s priznanjem mednarodne letalske zveze pridobile celo status svetovnega prvenstva. Gre za pravo sožitje letalskega šprinta in spominov na bojne letalske napade, ki se dogajajo le nekaj deset metrov nad tlemi.

Red Bull Air Race se upravičeno imenuje najhitrejša disciplina avtomobilskega športa, saj hitrosti letal na slabo minuto dolgi proti presegajo 400 kilometrov na uro. Koncept je torej pisan na kožo gledalcem, ki lahko na enem mestu vidijo tako akcijo vrhunskih letal – vsako med njimi je vredno vsaj pol milijona evrov – kakor tudi solze sreče, žalosti in nejevere ob presenetljivih razpletih gladiatorskih pilotskih novodobnih bitk.

Kulisa okretnih letal, visokih hitrosti, obremenitev na ravni desetkratne težnosti pilota in zvoka šestvaljnih letalskih motorjev

Letalske dirke namreč nikakor niso preproste. Organizatorji medse sprejmejo le peščico najbolj izkušenih in hitrih akrobatskih pilotov, ki morajo na ozki progi med 25 metrov visokimi piloni unovčiti vse svoje letalsko znanje in prirojeno prefinjenost.

Šele ko so v Zeltwegu znotraj Red Bull Ringa opravili zavoj v desno prek dreves, se je pilotom odprl pogled na štartna vratca, skozi katera ne smejo leteti hitreje kot 320 kilometrov na uro. Ker je imela proga kar 66 metrov nadmorske višinske razlike med najnižjo in najvišjo točko, je sledil letalski slalom dobesedno navzgor in predhodna visoka vstopna hitrost je bila nepogrešljiva. In če temu prištejemo še precej močne sunke vetra, ki vplivajo na položaj letala v zraku, in športna pravila za ustrezen polet skozi vrata, se v boju za stotinke napake pripetijo tudi najboljšim in najizkušenejšim pilotom na svetu.

Že v prvem krogu je bil zaradi previsoke vstopne hitrosti diskvalificiran aktualni svetovni prvak Nigel Lamb, domači favorit in ljubljenec množic Hannes Arch pa je prav tako v prvem poskusu zadel v štartna vrata in nato iz varnostnih razlogov prekinil nastop. Arch je po lanski dirki v Zeltwegu, ko je v zadnjem poletu sezone zapravil naslov svetovnega prvaka, spet razočaral navijače, še bolj pa najbrž samega sebe.

Vse to pa so sestavni elementi nepredvidljive drame, ki dopolnjujejo kuliso okretnih letal, visokih hitrosti, obremenitev na ravni desetkratne težnosti pilota in zvoka šestvaljnih letalskih motorjev, ki dirki dajejo le še piko na i.

Barogoš navduševal s spretnostmi na motociklu, gostom v Race Clubu stregli prekmursko hrano in vino

In to je skupina ljudi, ki je letos (že drugič) medse sprejela ne le slovenskega akrobatskega pilota Petra Podlunška, temveč tudi slovensko gospodarstvo, turizem in adrenalinske "freestyle" športnike.

Medtem ko se je Podlunšek na bližnjem letališču ravno pripenjal v "svoje" letalo extra 330 LX , je obiskovalce sredi paddocka že ogreval slovenski virtuoz obvladovanja motorja Rok Barogoš. Prekmurec se je vozil po zadnjem kolesu, vrtel na motorju samega sebe okrog vseh mogočih osi, kuril zadnjo gumo, preskakoval namišljene ovire in ogrel dlani gledalcev, da so bili ti pripravljeni na prve letalske obračune dneva.

Slovenski "know-how" na Red Bull Ringu

Še bolj nas je zanimalo, kako se je v elitni druščini Red Bull Air Race znašlo Pomurje. V Sloveniji vse prevečkrat zapostavljena regija je letos prek svoje razvojne agencije podpisala triletno pogodbo z organizatorji Red Bull Air Race v višini 600 tisoč evrov. Čeprav so napisi, ki vabijo obiskovalce v Pomurje, že vidni na letalih pokala Challenger Cup, je sodelovanje usmerjeno predvsem v povečevanje prepoznavnosti regije in navezovanje stikov s pomembnimi tujimi vlagatelji.

Glede na dolgo vrsto pred mizami, kjer so stregli prekmurske specialitete in njihovo penino, je šlo gostom ponujeno odlično v slast. In kot so se med vrsticami pošalili Prekmurci, bi bil lahko vrhunec dolgoročnega sodelovanja trenutek, ko bo najhitrejši pilot na zmagovalnem odru užival v kapljici slovenske penine in si bo po dirki z užitkom privoščil prekmursko specialiteto, na primer bograč, bujto repo ali kar pravo prekmursko gibanico.

Spodnje fotografije prikazujejo slovenski "know-how" na Red Bull Ringu, kjer so bili tako Bagoroš, Podlunšek, penina Marof, Akrapovič ...

Pomursko letalo v elitno kategorijo master?

"Na kratki rok je na rezultate težko računati, a smo vseeno že veliko dosegli. Prepoznavnost Pomurja kot turistične destinacije je močno zrasla. To opazimo tako po obisku na spletni strani pomurje.eu kot tudi odzivih na naše aktivnosti in različnih kontaktih iz tujine," je s sodelovanjem zadovoljen tudi slovenski pilot Podlunšek, ki mu je pripadla vloga ambasadorja Pomurja v svetu letalskih dirk.

Že ob začetku sodelovanja Pomurja z Red Bull Air Race nam je Prekmurec omenil možnost, da bi se napisi Visit Pomurje prihodnje leto preselili tudi na eno izmed letal elitne kategorije master. Bi lahko to mesto pripadlo Podlunšku, ki je s tem letalom spomladi že letel v Madridu? S tekmovalnega vidika – če sklepamo po letošnjih rezultatih dveh njegovih lanskih kolegov v Challenger Cupu – bi ga sicer čakalo zelo težko delo, odmevnost pa bi bila temu primerno v tujini še večja.

"Letalo kategorije master je lažje in zato hitrejše, letenje z njim je dejansko preprostejše. Gre za pravo specialko oziroma formulo ena med tovrstnimi letali. Vsi si želimo napredovati v razred master. Trenutno še ni odločitve, ali bo sploh kdo napredoval ali ne. Odločitev bo verjetno padla po naslednji dirki v Dallasu. Preskok zame bi bil seveda ogromen. Že letos smo se sicer precej posvečali gradnji lastne ekipe in preostalim elementom. Ker imam tudi sam v lasti letalo, zase osebno organizacijsko niti ne vidim velikega preskoka, je pa res, da moraš potem na vse stvari misliti sam. Največji preskok je seveda tekmovalni del svetovnega prvenstva," razlaga Podlunšek.

Četrto mesto ni zadovoljivo, a odpira pot na finalno dirko – tam se bo vse začelo znova

Zmagovalne stopničke za slovenskega pilota v Challenger Cupu, izjema je bilo tretje mesto v Budimpešti, so v Avstriji ostale nedosegljive. Zaradi odpovedi vseh sobotnih treningov so lahko na nedeljski dirki izjemoma opravili dva poleta, najboljši med njima pa je štel za končni rezultat.

Po doseženih časih so prvi trije piloti kar močno izstopali, velike razlike pa so bile predvsem dokaz ene najzahtevnejših stez v vsej sezoni Red Bull Air Race. Časovna izguba ob že najmanjši napaki se je namreč zaradi značilnosti terena potencirala vse do cilja.

"Odločal je že prvi vertikalni oziroma povratni ovinek. Narediti bom sicer moral še natančno analizo, a najbrž sem tam izgubil toliko hitrosti, da se je razlika povečala. Tam sem izgubil hitrost in energijo, ki je nisem mogel več prenašati naprej, sprva majhna izguba hitrosti pa se je v poznejših dveh vertikalnih ovinkih le še potencirala. S četrtim mestom nisem povsem zadovoljen, saj bi bil rad na stopničkah, a najpomembneje je bilo skoraj že potrditi nastop na finalni dirki v Las Vegasu. Tam se bo namreč vse začelo znova in predhodno osvojene točke ne bodo štele, nastopilo pa bo lahko le šest pilotov Challenger Cupa," je nastop v Spielbergu nekoliko razočarano komentiral Podlunšek, ki ga 27. septembra čaka nastop v Dallasu, nato pa predvidoma še finalni nastop v Las Vegasu 18. oktobra.