Iskanje "holivudskih" zvezd

Zakaj L.A.?

Vedno sem si želel videti Los Angeles. Verjetno zaradi filmske industrije, zaradi Baywatcha, zaradi Californicationa, zaradi Beverly Hillsa, zaradi velikega napisa Hollywood, zaradi Disneylanda, morda tudi zaradi "šopinga", ali pa le zato, da bom lahko rekel, da sem bil tam, oziroma še bolje, zato, da če me bo kdo v tistem trenutku klical, bi rekel: "Stari, ne morem, sem v L.A.-ju." Videti sem hotel odtise rok in nog v tleh, videti sem hotel zvezde, tiste prave in tiste, ki so del pločnikov, in Jurija Bradača ... hecam se.

Brez avta nikamor

In potem se znajdem v L.A in ne vem, kaj naj si pogledam. Če je pa toliko stvari. Kam naj grem najprej? In kako naj vse našteto vidim v dveh dneh? Bo šlo? Je to možno? Predvsem pa, kako se bom znašel? In v tistem trenutku sem začel biti hvaležen za dve stvari. Prva je, da sem imel na voljo prevozno sredstvo, ker, to vedo vsi, v Los Angelesu pač nihče ne hodi peš.

Navigacija

Druga stvar, brez katere bi se znašel veliko težje, je navigacijski sistem. Verjemite mi, imam izvrsten smisel za smer, ampak, ko sem se znašel na eni izmed številnih obvoznic, avtocest, ali pa ulic v središču mesta, sem bil "mrzel". Flexov nam je tako prišel še kako prav, vendar moram priznati, da sem doslej že preizkusil navigacijske sisteme, s katerimi je bilo lažje upravljati. Nekateri podmeniji so bili namreč razporejeni nelogično, nekajkrat pa smo kljub pozornemu poslušanju in spremljanju dogajanja vseeno zavili v napačno ulico oziroma z avtoceste zapeljali prekmalu ali pa prepozno.

Saj je fino, ampak ...

Me je kaj še posebej navdušilo? Vse po malem, nič pa toliko, da bi se na vsak način želel vrniti. Morda le, če bi si lahko ogledal tekmo Lakersov, dokler igra Kobe in če bi se lahko zopet zapeljal do Las Vegasa, kjer bi bil obvezen postanek tudi klub Sapphire. Sicer pa se nam je uspelo z avtom pripeljati skoraj čisto do napisa Hollywood, sprehodili smo se po pomolu v Santa Monici, zapeljali smo se do Malibuja, ogledali smo si studie Universal, ugotovili smo, da ima Arnold večje dlani kot jaz, namočili smo noge v Pacifiku, jedli smo v Hootersu (ok, to smo počeli kjerkoli so ga imeli), jedli smo najboljše krofe v L.A.-ju, videli smo Marlyin Monroe, Batmana, Supermana, in Elvisa žive in zdrave in posrečilo se nam je (tega nismo načrtovali) peljati po Sunset Boulevardu ravno takrat, ko je sonce zahajalo. "Kul", ne?