Bo Volvu v kitajskih rokah bolje kot v ameriških?

Kitajci se vse bolj uveljavljajo. A dokler so se uveljavljali s svojimi izdelki, so na razvitih trgih pogoreli. Zdaj so ubrali podobno taktiko, kot so jo leta 1996 ubrali Malezijci, pred dvema letoma pa tudi Indijci. Osnova te taktike je nakup evropskega znanja, konkretno nakup evropske avtomobilske znamke.

Kako pridejo nerazvite znamke do denarja?

Na prvem mestu spomnimo Jaguarja in Land Roverja ter njunega lastnika Ratana Tate iz Indije. Gre za človeka, katerega avtomobile smo še pred leti v Evropi jemali bolj s posmehom kot s kakšnim interesom, danes na ambicioznega poslovneža gledamo s strahospoštovanjem. Malo zaradi komaj nekaj tisočakov vrednega nana, ki obeta popolno mobilizacijo "zaostalega" sveta. V glavnem pa zaradi vsega, kar izhaja iz posledice te mobilizacije. Tata torej vzorčno kaže, da lahko azijski denar začne vladati evropskemu. Prvi primer je lastništvo nad Jaguarjem in Land Roverjem.

Z nakup prestiža do znanja ali zgolj ugleda?

Sicer še ni jasno, kaj je glavni Ratanov interes: vrniti staro slavo legendarnima angleškima znamkama in si s tem dvigniti ugled? Ali pa zgolj uveljavitev v Evropi s Tato? Seveda oboje, a kakšne so prioritete? Morda bomo odgovor dobili v prihodnjih letih, ko bo jasno, ali se je futuristično nadaljevanje Jaguarjeve paradne limuzine prijelo in ali bo Land Rover končno pokazal kaj svežega.

Malezijci so najprej vrnili sloves znamki, ki so jo kupili …

Na prejšnje vprašanje pa nam že odgovarjajo s čela malezijske družbe Proton. Njihov prvi cilj je bil povrnitev ugleda znamki Lotus. Vsaj tako se zdi glede na številne nagrade, ki jih pobirajo aktualni lotusi, udejstvovanje v formuli ena in sodelovanje s Cosworthom.

… bistvo prevzema Lotusa pa je bilo nakup znanja

A zagotovo gre za več. Ko bo znamka Lotus dosegla veljavo, kakršno je bila deležna do osemdesetih letih, bodo vrata v Evropo odprta tudi za druge proizvode v lasti Protona. Malezijci so namreč že začeli s promoviranjem Lotusa kot znamko, ki ne obvlada samo razvoja športnih avtomobilov, ampak je sploh tehnološko izredno napredno podjetje. Torej znamka, ki ima "know how". Tako se je na nedavnem salonu v Ženevi znamka Lotus pojavila tudi na marsikateri študiji, ki sicer nima opravka ne s športnimi avtomobili, ne z avtomobili te angleške znamke. Lotusov pogonski sklop je denimo vgrajen tudi v Giugiarov koncept Emas, se pravi v študijo povsem mestnega avtomobil(čka). En primer sicer še ni pravilo, a opisani primer kaže, da azijsko lastništvo še ne pomeni tragedije.

Kitajci prek Švedov v Evropo?

Torej, Volvo in Geely. Znamka, ki je tako kot Tata denar zbrala z mobilizacijo nezahtevnih, zdaj kupuje znamko, ki zna zadovoljevati razvajene. Je uspeh zagotovljen? No, ni nujno, "biznis" je pač odvisen od mnogih dejavnikov. A če je scenarij vsaj malo podoben malezijskemu, potem bi Volvo utegnil s kitajskim lastništvom pridobiti.

Konec za Ameriko?

Kitajske družbe ne hlastajo samo po vsem, kar je dobrega v Evropi, pokupile bi tudi dobre znamke v Ameriki, a tam je pametnega inženirskega znanja očitno manj. Naj spomnimo, da se je tik pred nedavnim ženevskim salonom General Motorsu ponesrečil poizkus prodaje proizvajalca "orjaških" terencev sečuanskemu proizvajalcu gospodarskih vozil. To pomeni, da bo Hummer kmalu še ena v doooooolgi vrsti "ugasnjenih" GM-ovih znamk, tik za Saturnom, Pontiacom in Oldsmobilom.

Američani priznavajo, da so evropski avtomobili boljši

Vse skupaj kaže na to, da je znanje doma v Evropi in ne v Ameriki, tega pa se po novem zavedajo celo šefi ameriških družb. Tako se ameriški Ford vse bolj oklepa svojih partnerjev v Kölnu in tako svoje ameriške avtomobile nadomešča z nemškimi fiestami in svežim focusom. Tudi General Motors, ki je očitno še skrajni hip ugotovil, da bi z Oplom iz podjetja odšlo tudi znanje. Zato je tako kot Ford tudi General Motors začel svoja ameriška vozila nadomeščati z evropskimi, z Oplovimi insigniami in astrami.

A ni vse slabo, kar je iz Amerike

Podobna zgodba je v družbi Fiat. V ozadju italijanskega prevzema tretje ameriške avtomobilske družbe je tudi vrnitev italijanskih avtomobilov v New York, Los Angeles, San Francisco in v druge ameriške prestolnice. Tako so Američani januarja v Detroitu že zrli v delto s Chyrslerjevo namesto Lanciine značke, v Chryslerjevi tovarni v Michiganu pa so že zagnali proizvodnjo Fiatovih petstotk, kmalu tudi v električni različici. A ni vse črno-belo, ni vse ameriško tudi slabo. Tako je družba Fiat na ženevskem avtosalonu na ves glas poudarjala vse, kar dobrega prihaja iz Amerike. Torej Jeepove terence, mišičaste dodgee in retro-oblikovane chryslerje.