Strojevodja inštuktor: "Človeški faktor bi morala nadzorovati vlakovna varnostna naprava"

Šokanten posnetek grozljive železniške nesreče, ki je zaokrožil po svetovnem spletu, nazorno pokaže, da tudi vlak nikakor ni imun za fizikalne zakone. Kljub temu da preiskava nesreče še ni končana, pa so vse glasnejše govorice, da se je vlak iztiril zaradi prevelike hitrosti. Ob tem dejstvu se jasno odpirajo številna vprašanja, ki mit o enem izmed najbolj varnih prevoznih sredstev postavljajo v zelo neugoden položaj.

Dvomov o resnični varnosti hitrega vlaka ne podžiga samo vpliv človeškega faktorja, v tem primeru menda v hitrostne rekorde zaljubljenega strojevodje, temveč tudi tehnika.

Nesreča blizu mesta Santiago de Compostela je spodbudila razmišljanje o varnosti železne ceste.

Zato smo se obrnili na strokovnjaka, inštruktorja strojevodja Kristijana Matka, ki na slovenskih železnicah vozi in tudi uči voziti vlak.

Kaj vse lahko povzroči tako silovito nesrečo?

Glede na posnetek je treba vzrok iskati v preveliki hitrosti ali pa tehnični napaki na infrastrukturi oziroma vozilu.

Na odsek, ki je bil menda omejen z največjo hitrostjo 80 kilometrov na uro, je strojevodja potniško kompozicijo pripeljal s hitrostjo 190 kilometrov na uro. Kako je to sploh mogoče? Zakaj se ni odzvala vlakovna varnostna naprava?

Če sta proga in vozilo opremljena z vlakovno varnostno napravo, na primer ETCS-om oziroma ERTMS-om, je vzrok lahko tehnična napaka na vlakovni varnostni napravi. Če pa proga in vozilo nista opremljena s sodobno vlakovno varnostno napravo, ki kontinuirano nadzira največjo hitrost, gre običajno za človeško napako. Verjetno ta del proge ni bil opremljen s sodobno vlakovno varnostno napravo, ki bi zmanjšala vpliv človeškega dejavnika na varnost prometa.

V nekaterih državah imajo železniške proge, na katerih ni vgrajena sodobna vlakovna varnostna naprava s kontinuiranim nadzorom hitrosti, pred nevarnimi odseki so vgrajena tako imenovana mesta kontrole hitrosti. Če je vlak na taki kontrolni točki prehiter, se na njem aktivira prisilno zaviranje.

Z laičnega vidika se na prvi pogled zdi vlak precej imun na vpliv hitrosti. Kolesa imajo na notranji strani robove, kompozicije so dolge, masa velika, radiji zavoja natančno prilagojeni, skratka vse skupaj je videti izjemno stabilno. Kaj pa v resnici?

Tako kot pri cestnih vozilih veljajo tudi pri železniških vozilih fizikalni zakoni. Da lahko vlak v zavoju dosega večje hitrosti, na železnicah poznamo tako imenovano nadvišanje zunanje tirnice oziroma nagib proge.

Pri vsem tem pa seveda ne smemo zanemariti stanja infrastrukture in stanja vozila, ki vozi po tej infrastrukturi.

Dober voznik lahko s hitro in pravo reakcijo na primer stabilizira vozilo, ki zdrsne. Kaj, če sploh kaj, lahko naredi strojevodja v primeru, ko vlak izgubi oprijem zaradi delovanja fizikalnih sil?

V takem primeru je treba uporabiti čim bolj učinkovito zavoro, da se vlak v najkrajšem mogočem času ustavi.

Ali v hitrih vlakih, ki presežejo hitrost 200 in 300 kilometrov na uro, obstaja kakšen modul stabilnostne elektronike s senzorji za nadzor proge?

Pri sodobnih hitrih potniških vlakih obstaja varnostna naparava, ki sistemu krmiljenja vozila sporoča nestabilnost podstavnega vozička, koles.

Za osebna vozila so predpisani strogi varnostni testi. Kaj pa potniški vagoni?

Za vsa železniška vozila veljajo strogi predpisi. Če primerjamo varnostne teste, lahko rečemo, da so varnostni testi železniških vozil v primerjavi s cestnimi bistveno strožji.

Kaj bi na primer naredili vi, če bi ob spustu čez kraški rob odkrili težave z zavorami?

Če bi na odseku proge z velikim padcem – naklonom opazil težave z zavorami, bi nemudoma uporabil vse še razpoložljive in brezhibno delujoče zavore na vlečnem vozilu, lokomotivi, vključno z vsemi pomožnimi sistemi (elektrodinamično, ročno …) in tako poskušal zmanjšati hitrost.

Po radiodispečerski zvezi bi obvestil osebje upravljavca proge (progovnega prometnika, vlakovnega dispečerja …) o težavi, ki jo imam na vlaku.

Osebje upravljavca bi potem poskušalo narediti vse, da se vozna pot mojega vlaka ne bi križala z vozno potjo drugega.