Slovenija je potrdila subvencijo za nakup električnih vozil

Vroča novica: slovenska vlada je končno odobrila subvencije za nakup električnih vozil

Po vseh zapletih in politični krizi bo zdaj tudi v Sloveniji možno kupiti električni avtomobil z državno pomočjo.

Iz sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije so nam namreč sporočili, da je v okviru tekočih poslov vlada včeraj, 29. septembra, potrdila predlog ministrstva za okolje in prostor, ki je nastal na pobudo skupne delavne skupine Sekcije za osebna motorna vozila in urada za podnebne spremembe, o subvencioniranem nakupu električnih vozil.

Nosilec razpisa bo Eko sklad (Slovenski okoljski javni sklad), sredstva pa naj bi bila za črpanje na voljo že čez 14 dni.

V tem trenutku ne moremo govoriti o kakšni uspešnosti električnih vozil

Kljub dejstvu, da so evropske države elektrifikaciji osebnega voznega parka svojih državljanov po večini namenile finančne subvencije, pa prodajne številke električnih vozil nikakor niso takšne, da bi lahko govorili o nekem resnem tržnem deležu in še manj o prodajnem hitu avtomobilske industrije. Zdi se, da so kupci vsako avtomobilsko novost do zdaj sprejeli veliko prej in bolj pogumno, kakor sprejemajo električni pogon.

Čeprav je "eko" trend v vseh segmentih našega življenja sila popularen in tako je tudi prav, so kupci v primeru električnih vozil ekologom in proizvajalcem poslali jasen signal – elektrika v avtomobilu nam za to ceno pač preprosto ponuja premalo. Jasno, ljudje niso neumni in tudi rek "Pri denarju se vse neha" v tem primeru še kako velja.

Med glavnimi vzroki različne vtičnice, slaba mreža polnilnih postaj in seveda cena

Kje so glavni vzroki za mlačen domači in mednarodni tržni odziv na sicer zanimiva, tehnološko napredna in predvsem čista vozila, smo v našem pogovoru povprašali tudi sekretarja sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije Mirka Fifolta:

"Da, električna vozila so se sicer začela prodajati na trgu, ampak je to še precej na začetku, predvsem zaradi tega, ker določene zadeve še niso usklajene. Pojavljajo se težave …, čisto konkretno na primer pri vtičnicah, ki niso standardizirane, različni proizvajalci imajo različne vtičnice in posledično je tudi infrastruktura polnilnih postaj zelo slaba glede uporabniške izkušnje. Zaradi tega se verjetno še kar nekaj časa ne bo veliko dogajalo na tem področju. Drug pomemben dejavnik pa seveda zadeva ceno, saj so ti avtomobili zelo dragi."

Slovenska tržna strategija je pripravljena, a koliko je v resnici realna? Prodaja namreč stoji …

Na sekciji za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije so v sodelovanju z uradom za podnebne spremembe pripravili program za spodbujanje nakupa električnih baterijskih vozil v obdobju od 2011 do 2013, pri čemer pa so na sekciji za osebna motorna vozila pripravili tudi oceno števila tovrstnih vozil, ki naj bi se v tem odboju v Sloveniji prodala: "Načrt naših prodajalcev je, da naj bi se v letošnjem letu prodalo do 65 vozil, v letu 2012 okoli 200, v letu 2013 pa do 220 in morda v letu 2014 tja do 250 vozil."

Fifolt žal ni imel točnega podatka o trenutnem številu prodanih električnih vozil v Sloveniji, a se zaveda, da razmere v prodajni praksi niso ravno v skladu s predvidevanji: "Nekateri naši uvozniki, ki so v Slovenijo že pripeljali določeno število električnih vozil, so razočarani nad dejstvom, da nakupne subvencije v Sloveniji do zdaj niso bile na voljo, čeprav bi po načrtih morale biti na trgu že pred poletnimi dopusti. Vsi pa vemo, da gre v te primeru za dražja vozila, ki pa jih je na trgu kot taka zelo težko prodati brez subvencije.

Po mojih ocenah se število prodanih električnih vozil pri nas giblje med 10 in 15. V tej kvoti pa so verjetno šteta tudi registrirana vozila, ki jih imajo v lasti uvozniki za promocijske namene. Prodaja električnih vozil pri nas tako rekoč stoji."

Pa bodo subvencije v Sloveniji lahko aktivirale trg? Ob obstoječi infrastrukturi verjetno ne …

No, glede na stanje oziroma prodajne številke v Evropi, kjer so kupci električnih vozil že deležni finančne pomoči – na Danskem slednja obsega kar 20.000 evrov davčne olajšave – , pa kljub temu niso planili po baterijskih vozilih, je na mestu vprašanje, ali bodo državni evri prepričali slovenske kupce.

Mirko Fifolt opozarja, da tudi v Sloveniji samo subvencije ne bodo dovolj za ustrezno elektrifikacijo našega voznega parka: "Da, zadeva bo s subvencijami za kupce vsekakor bolj zanimiva kot brez njih. Vendar pri nas večji problem predstavlja infrastruktura, ki ni postavljena, in za postavitev slednje bo verjetno treba kar precej sredstev. Prav na tem bo treba v naslednjih nekaj letih intenzivno delati, če bomo želeli, da bodo ljudje pripravljeni kupovati električna vozila. Kajti, če imaš težavo, kje napolniti baterijo, potem je nesmiselno, da tak avto kupiš."

Fifolt: "Slovenija je idealna država za električna vozila …"

Sekretar sekcije za osebna motorna vozila pa poudarja, da bi ob ustrezni infrastrukturi in zadostnem javnem obveščanju o številu in lokacijah polnilnih mest električna vozila bila slovenskim voznikom pisana na kožo:

"Dejansko bi naša država kot taka ob ustrezni infrastrukturi bila idealna za električna vozila, zaradi tega, ker pri nas ni velikih razdalj znotraj države in mest. Z enim polnjenjem dejansko lahko prevoziš kar lep kos Slovenije. Prihodnja strategija razvoja električnega trga bo tako morala vključevati tudi investitorja, ki bo pripravljen vložiti sredstva v izgradnjo mreže polnilnih postaj."

Ali se povprečnemu slovenskemu vozniku sploh splača kupiti električni avto?

No, Mirku Fifoltu pa smo zastavili čisto konkretno vprašanje: ali se povprečnemu slovenskemu vozniku sploh splača kupiti električni avto?

"Poglejte, tudi ob subvenciji bo dejansko tako vozilo okoli 5 tisoč evrov dražje, kot je avto enakega cenovnega razreda, ampak verjetno za kot drugi avto, za prevažanje po mestu in ostale krajše relacije, bi to verjetno bila prava zadeva. Tudi razvoj avtomobilske industrije gre v to smer in verjetno bo z leti baterija ali pa kakšen drug alternativni energijski vir nadomestil motor z notranjim izgorevanje.

Ampak, še enkrat, dokler ni infrastrukture – Slovenija je zelo specifična –, bo težko prodajati in prepričevati stranke, da se odločijo za nakup takega vozila. Če primerjamo, da se danes majhen mestni avtomobil dobi za 10.000 evrov, enako velik električni predstavnik pa stane 20.000 ali 30.000 evrov, potem je to problem, vreden razmisleka.

Verjetno bodo tudi proizvajalci z leti prišli do nekoliko bolj normalne cene. Ta prva serijska vozila pa so dejansko draga, zelo draga …"