Četrtek, 28. 7. 2022, 22.35
2 leti, 3 mesece
Prednosti in zagate lastnikov električnih avtomobilov
Mnogi navdušeni, a tudi zaplete se: take so nazorne izkušnje #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,91
73
Z električnim avtomobilom smo nedavno opravili tisoč kilometrov dolgo pot okrog Slovenije in to brez “hitrega” polnjenja. Pot je potekala brez zapletov, a vedno tako gladko vseeno ne gre.
Z električnim avtomobilom smo po Sloveniji v zadnjih mesecih prevozili nekaj tisoč kilometrov in ugotovili, da je kljub podražitvam še vsaj trikrat cenejši od klasičnih vozil, da pa je polnilnic marsikje le še pogojno dovolj, da jih mnogo avtomobilov slabo izkorišča in da se v praksi z njimi lahko marsikaj zaplete. Nekje je pogonska energija poceni, drugje lahko pregrešno draga. Bi električni avtomobil ljudje lažje sprejeli, če bi ga polnili tako enostavno kot svoj pametni telefon?
Steve Jobs je 9. januarja leta 2007 predstavil prvi iPhone, premierni telefon z zaslonom na dotik in brez fizičnih gumbov.
Leta 2007 je Apple predstavil prvo generacijo iPhona in z njim tudi prvi mobilni telefon z zaslonom na dotik. Rodil se je pametni telefon, ki je bil povsem drugačen kot dotedanji telefoni z gumbi. Bi lahko to spremembo primerjali s prihodom prvih električnih avtomobilov v svet bencinskih in dizelskih motorjev?
15 let pozneje. Omenjeni iPhone je doživel že 13 generacij. Kdor tak telefon redno uporablja, ga mora polniti vsak dan. Pogosto s tem ne čakamo na večer, temveč telefon na vtičnico priključimo ob skoraj vsaki priložnosti. Nezavedno. V službi, polnimo ga v avtomobilu, morda celo v lokalu ali restavraciji med kosilom. Zato niti ne vemo, kako dolgo se baterija našega telefona polni. Ker ga polnimo sproti med drugimi opravki, se s polnjenjem ne obremenjujemo.
Drugače bi bilo, če bi danes iz naše okolice izbrisali 95 odstotkov vseh električnih vtičnic. Uporaba pametnega mobilnika ne bi bila več tako samoumevno preprosta. Bi lahko električni avtomobili čez 15 ali 20 let dosegli podobno raven uporabnosti, kot nam jo danes – ob zavedanju velikanske razlike v velikosti baterij in zahtevani energiji – zagotavljajo pametni telefoni?
Uporaba električnega avtomobila mora zato nekoč postati podobno preprosta kot sobivanje s pametnim telefonom. Ne torej z veliko daljšimi dosegi, temveč s priročnostjo in razširjenostjo polnjenja, pametnimi omrežji in podobno.
Kje smo torej danes?
Ne zgodi se zelo pogosto, a se dogaja. Občasno katera izmed številčnih polnilnic AC ne deluje, ali pa tudi prekine s polnjenjem. Prednost imajo vozniki, ki polnijo z uporabo aplikacij in lahko potek ves čas spremljajo na daljavo.
Med testnimi avtomobili je imel do zdaj najdaljši doseg mercedes EQS, ki pa je imel tudi največjo baterijo.
Domačih sto kilometrov za 1,5 evra
Čeprav se je elektrika v zadnjih mesecih podražila in lahko dodatne podražitve še pričakujemo, je pogonska energija za električna vozila še naprej veliko cenejša kot pri avtomobilih s termičnimi motorji.
Medtem ko je cena bencina ali dizla po državi dokaj enotna, so pri elektriki razlike zelo velike. Najceneje je seveda avtomobil polniti doma in še posebej ponoči v času nizke tarife oziroma presežka elektrike v omrežju. Čeprav so cene med ponudniki različne, cena ena kilovatne ure doma stane okrog devet centov (energija in omrežnina). Pri avtomobilu, ki bi porabil 16 kilovatnih ur na sto kilometrov, to pomeni slabih 1,5 evra na sto kilometrov.
Najslabše je na dragi “ultra hitri” polnilnici polniti z nizko močjo.
Pazite na javnih polnilnicah: tako drage so, da dopuščajo le krajša (do)polnjenja
Javne polnilnice so kajpak precej dražje in povprečnemu uporabniku, ki je pri električnih vozilih še naprej skoraj nepogrešljivo vezan na domačo polnilnico (iz praktičnih in cenovnih razlogov), zagotavljajo predvsem kot kratkotrajno dopolnilo domačega polnjenja.
Ena kilovatna ura na 50-kilovatni polnilnici ob avtocesti stane 42 centov, na tistih zmogljivejših Petrolovih z močjo nad sto kilovatov pa je cena še za skoraj 50 odstotkov višja (62 centov). Zelo močne polnilnice so zelo drage in kdor bi polnil le na njih, bi za sto kilometrov vožnje z električnim vozilom plačal vsaj dvakrat toliko kot za vožnjo z bencinskim.
Najslabše se bo godilo neprevidnemu vozniku, ki bo z avtomobilom slabše polnilne učinkovitosti zavil na najmočnejšo (najdražjo) polnilnico. Za prejeto energijo bo veliko plačal, obenem pa ne bo polnil bistveno manj časa kot na klasični 50-kilovatni hitri polnilnici.
Parkirna mesta ob električnih polnilnicah so namenjena izključno polnjenju in ne le parkiranju električnih vozil. Pojav avtomobilov, ki jih vozniki le parkirajo, ne pa tudi priklopijo, žal ni redek.
Tudi v tujini je polnilnic veliko, na primer v Avstriji je mogoče enostavno polniti tudi s slovenskimi (Petrol) karticami.
V povprečju vas bo sto "domačih" in "javnih" kilometrov stalo med dvema evroma in tremi evri
Ob prevoženih tisoč kilometrih po Sloveniji je v povprečju sto kilometrov stalo 2,5 evra. Tudi to je dejansko dokaj zasoljena cena, saj sem kar pogosto uporabil javne "hitre" polnilnice.
Povprečni lastnik, ki bi baterijo napolnil doma in se tako vozil naslednjih tristo kilometrov, bi za tako polnjenje plačal kake tri evre – torej evro na sto kilometrov.
Čeprav cenejšega energija ne bi smela biti glavni razlog za razmišljanje o električnem avtomobilu, je razlika do bencinskega goriva še vedno zelo velika. Tudi če bi večkrat zavil na javno polnilnico in za sto električnih kilometrov plačal tri evre, bi bilo to še vedno trikrat manj kot pri bencinskem avtomobilu. Takoj čez mejo, kjer litra goriva tudi pri avstrijskih diskontnih trgovcih ni mogoče dobiti po dva evra za liter, so te razlike še mnogo večje. Res pa je tudi, da so hitre polnilnice v tujini praviloma še dražje kot v Sloveniji.
Pomemben sistem je predgretje baterije, ki še pred prihodom do polnilnice segreje (ali ohladi) baterijo na ustrezno delovno temperaturo.
Če med dacio in golfom ni bistvene uporabniške razlike, je pri električnih vozilih drugače
Čeprav se je elektromobilnost v avtomobilski industriji šele zares začela, so razlike med posameznimi avtomobili tehnološko izjemno velike. Prav gotovo bistveno večje, kot jih poznamo pri klasičnih avtomobilih. Če izvzamemo udobje, prostornost, kakovost materialov in še kakšen asistenčni sistem, je uporabniška izkušnja klasičnega avtomobila v svojem bistvu enaka.
Od točke A do točke B se z dacio sandero ne pripeljemo bistveno drugače kot s volkswagen golfom. Pri električnih vozilih pa prav ta uporabnost in učinkovitost sobivanja dela razliko med najboljšimi, dobrimi in tistimi avtomobili, ki se jim je bolje izogniti.
Polnilnic AC (izmenični tok) je v Sloveniji veliko, a zelo redki avtomobili imajo vgrajene take polnilce, ki bi jih optimalno izkoristili. Tak polnilec ima na primer renault twingo za 20 tisočakov, ne pa skoraj desetkrat dražji električni mercedes.
Zelo redki proizvajalci so poskrbeli za večje dodatne prtljažnike v sprednjem delu vozila, ki so najbolj primerni za polnilne kable. Največje boste našli v teslah, kitajskem MG-ju (marvel) in prvem električnem fordu.
Če prtljažnika spredaj ni, mora voznik ali “odkopati” kabel izpod prtljage ali pa ga položiti nanjo. Tudi takrat, ko je kabel moker ali umazan.
Je pomembnejši doseg ali učinkovitost polnjenja?
Največ ne pomeni velikost baterije, niti z njo povezan doseg. Glavni sta spet izkušnja in učinkovitost polnjenja. Torej razmerje med časom polnjenja in pridobljeno energijo. V ospredju so vozila z namenskimi električnimi platformami in vse bolj nepogrešljivimi sistemi za predgretje baterije.
Enako je lahko zelo praktičen 22-kilovatni polnilec AC, ki tudi javno polnilnico spremeni v skoraj "hitro". Velika razlika je, če voznik med enournim kosilom v baterijo dobi za 150 kilometrov ali pa le polovico (ali celo le tretjino) tega dosega. Večkrat smo pisali tudi o dodatnih prtljažnikih v sprednjem delu vozila. Razlike so izjemno velike; najbolj pozitivno izkušnjo zagotavljajo tesle, kitajski MG marvel in Fordov mustang e-mach (v Slovenijo naj bi predvidoma le prišel jeseni).
Izven avtocest v Sloveniji močno primanjkuje polnilnic DC. Na Hrvaškem smo jo našli sredi Velike Nedelje in to sploh ni osamljen primer.
Je polnilnic še dovolj?
Letos so v Sloveniji v prvem polletju prodali 1.059 električnih avtomobilov. Bolj ali manj so bili to vsi, ki jih je trgovcem iz tovarn uspelo dobiti. Glede na izkušnje lahko danes trdimo, da je polnilnic ob cestah za vse nove in obstoječe avtomobile še dovolj. Toda kako dolgo še?
Klasičnih polnilnic AC je po večini slovenskih mest dokaj veliko, a velika večina avtomobilov jih zaradi šibkejših polnilnikov slabo izkorišča. To pa pomeni daljše polnjenje enega avtomobila in večjo zasedenost priključka. Praktično vse bencinske črpalke na avtocestnem križu imajo hitro polnilnico, ki pa jo lahko uporabi le en avtomobil naenkrat. Hitrih polnilnic DC močno primanjkuje na podeželju. Nedavno smo električni avtomobil na polnilnico DC priključili v Veliki Gorici na Hrvaškem, mestecu blizu zagrebškega letališča. Takih primerov v Sloveniji skoraj ni.
V prihodnosti čakamo na polnilni otok na slovenski Obali, pa na lokalno pridelavo elektrike iz vodika …
Če izvzamemo pregrešno drag Ionity, je s polnilnicami DC slabo zastopana slovenska Obala. Prav zato, ker je turistično izhodišče in zahteva tudi geografsko zahtevnejšo povratno pot prek Kraškega roba, bo v prihodnje potrebovala t. i. električne polnilne otoke ("hube").
In čez deset let bi tam morda elektriko za avtomobile lahko pridobivali iz vodika, ki bi ga predhodno "zeleno" pridelali.
73