Aleksander Štefanac, predsednik Zbornice računovodskih servisov: Želimo dvigniti standarde

Zbornica računovodskih servisov Slovenije združuje družbe in samostojne podjetnike, ki opravljajo računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje in sodi pod okrilje Gospodarske zbornice Slovenije. Zbornica se je v 12 letih delovanja razvila v prodorno in ugledno cehovsko organizacijo, za kar je v zadnjih letih precej zaslužen tudi njen predsednik Aleksander Štefanac. Da so na pravi poti potrjuje število članov zbornice, ki kljub prostovoljnemu članstvu in v primerjavi z ostalimi stanovskimi združenji, ostaja na zavidljivem nivoju. Mit o suhoparnem delu računovodij je v pogovoru za Planet razbil dinamičen predsednik zbornice, ki si prizadeva dvigniti standarde računovodske dejavnosti, spregovoril pa je tudi o problemih povezanih s finančno krizo in "slamnatimi podjetji".

Zbornica računovodskih servisov deluje že 12 let, v njej pa je kljub prostovoljnemu članstvu okrog 800 članov. Očitno je, da takšno krovno stanovsko organizacijo dejavnost potrebuje. Kakšen je njen namen?

V času obveznega članstva je bilo po standardni klasifikaciji v zbornico zajetih okoli 3.600 članov. Ob prehodu na prostovoljno članstvo pred dvema letoma je število članov upadlo in zdaj ima zbornica okoli 800 članov, kar je še vedno zavidljiva številka. To nedvomno dokazuje, da računovodski servisi v Sloveniji potrebujejo krovno organizacijo, ki skrbi zanje in ščiti njihove interese.

Lani ste prvič podelili tudi priznanje za Naj računovodski servis. Kako izbrati dober računovodski servis?

Res je. Prijavilo se je 16 računovodskih servisov, od katerih jih je v ožji izbor prišlo pet, zmagovalec pa je postalo ljubljansko podjetje Sova, d. o. o. Ne gre za izbor servisa z največjim ustvarjenim dobičkom, ampak za servis, ki v sklopu vseh svojih storitev in odnosa do strank po izboru komisije nudi največ.

Eden od dejavnikov izbora dobrega računovodskega servisa je vsekakor članstvo v Zbornici računovodskih servisov. Prav tako vodimo Katalog računovodskih servisov, ki imajo potrdila o usposobljenosti ter imajo sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti. Ta katalog je dostopen na Gospodarski zbornici, pri odvetnikih, na davčnih uradih …

Kakšni so pogoji za ustanovitev računovodskega servisa v Sloveniji?

Trenutno v Sloveniji ni predpisanih nobenih pogojev za ustanovitev računovodskega servisa. Zato se v Zbornici računovodskih servisov trudimo, da bi uvedli zakonsko ureditev, ki bi predpisala neke pogoje, predvsem v smislu izobrazbe – ne samo začetne ti. vstopne izobrazbe, temveč tudi stalne izobrazbe.

Menite, da se slovenska podjetja dovolj zavedajo pomembnosti dobrega računovodskega servisa?

Menim, da se večina dobrih slovenskih podjetij zelo dobro zaveda pomena dobrega računovodskega servisa. Tudi trend je v porastu. Podjetja pri svojih odločitvah zelo močno sodelujejo z računovodskimi servisi.

Ali je računovodska dejavnost v Sloveniji dovolj regulirana? Obstajajo enotni standardi?

V Sloveniji ne poznamo nobene regulacije na tem področju. Za potrebe predloga zakona o računovodski dejavnosti smo izvedli primerjalno analizo med petimi državami Evropske unije, ki je pokazala, da sta Nemčija in Avstrija zelo močno regulirani. Sloveniji primerljiva država je Irska, ki je do nedavnega temeljila na zelo svobodni samoregulativi. Vendar so tudi Irci prišli do spoznanja, da to ni dovolj in prav zdaj pripravljajo zakonodajo, ki je podobna našemu predlogu. Torej v smislu nekih krovnih organizacij, ki bi podeljevale licence in nadzorovale samo izvedbo. Treba je poudariti, da ne gre za zapiranje tržišča. Osnovni namen zakona je, da se podjetjem oz. našim odjemalcem nudi kakovost in da ta podjetja vedo, kaj so s tem dobila.

Nekateri menijo, da so prav bilance največji sokrivec za današnje stanje na borzah. Podjetja so si namreč prirejale bilance po svojih željah.

Da bi bile same bilance povzročitelj takšne krize, je malo verjetno. Ogromno je dejavnikov, ki so povezani s povzročitvijo finančne krize. Verjetno so bili kje vpleteni tudi ljudje, ki so sestavljali oz. podpisovali bilance. Tu so še revizorji in banke, ki so tudi odgovorne, da preverijo bilance in ugotovijo verodostojnost podatkov.

Kako bo svetovna finančna kriza vplivala na bilance slovenskih podjetij?

Menim, da bilance za leto 2008 še ne bodo občutile vpliva finančne krize. Kriza je trenutno zgolj finančna, se bo pa zagotovo preselila v gospodarsko okolje. Po mojem mnenju bo kritično prvo četrtletje tega leta oz. maksimalno do sredine leta, ko bo prizadelo podjetja, ki se na krizo še niso pripravila. Začetki krize segajo sicer že v jesen 2007, ko so določena podjetja že čutila zmanjšanje naročil in so se na krizo pravočasno odzvala.

Kako naj podjetja v bilancah ovrednotijo izgubo, ki so jo utrpela z vrednostnimi papirji na borzi?

Bilance oz. letno poročilo je vedno poročanje o stanju podjetja, ki zanima predvsem lastnike oz. morebitne vlagatelje. Dejstvo je, da morajo bilance odražati realno sliko. Kako vrednotiti izgubo na trgu vrednostnih papirjev, je predpisano s slovenskimi računovodskimi standardi, ki na različne načine določijo, na kakšen način imajo podjetja opredeljene naložbe. Te so, med drugim, lahko kratkoročne ali dolgoročne in tudi od tega je odvisno, ali se izguba pozna na izkazu poslovnega izida ali samo na bilanci stanja.

Kaj lahko podjetja še storijo do oddaje bilanc konec marca?

Računovodstvo spremlja podjetje od prvega do zadnjega dne v koledarskem letu in ne rešuje napak za nazaj. Storiti torej ni več kaj.

Banke so praktično ustavile financiranje podjetij, česar v Sloveniji do zdaj nismo poznali. Kako lahko financiranje poslovanja rešijo podjetja?

Trenutno je to zelo velik problem. Vse banke ravnajo bistveno previdneje. Način, ki so ga za financiranje podjetij uporabljale do zdaj, je bil morda preveč lahkoten, enako velja za porabo in pridobivanje sredstev. Morda je to pravi trenutek, da se stvari uredijo in se spustijo dve stopnički nižje. Verjamem, da bodo banke ponovno začele financirati podjetja, kar je sicer njihovo osnovno poslanstvo, torej služiti denar z denarjem.

Dokler ne bo prevelikega razkoraka v rokih plačil in bodo plačila še delovala, bodo podjetja lahko poslovala. Teženj po financiranju velike večine podjetij ni, problem pa ostajajo proizvodna podjetja, ki potrebujejo sredstva za nabavo surovin, da naredijo polizdelke in jih nato prodajo. Tu se lahko zaplete.

Kako pa je s finančno nedisciplino?

Finančna disciplina bo ključna. Morda je kriza pravi trenutek, ki bo spodbudil k večji finančni disciplini v smislu, "če bom jaz prej plačal, bom morda tudi jaz dobil prej plačano".

Kdo nosi odgovornost v primeru, ko direktor podjetja računovodskemu servisu v knjiženje dostavi fiktivne oz. lažne papirje?

Tu verjetno mislite na "slamnata podjetja". Računovodski servis lahko pri prejemu nekega dokumenta preveri, ali je izdajatelj tega dokumenta v registru davčnih zavezancev, ali njegov transakcijski račun obstaja, preveri zbirko javne objave letnih poročil in preveri poslovanje. Če direktor podjetja računovodskemu servisu zagotovi, da je ta dokument pristen, računovodski servis kaj dosti več ne more narediti. Tu žal nimamo dodatnega nadzornega elementa. Davčna uprava je celo izdala indikatorje, kako prepoznati "slamnata podjetja". Tudi če preverimo vse te indikatorje in podjetje prestane test, ne moremo ugotoviti, ali podjetje plačuje svoje davčne obveznosti in izpolnjuje zakonska merila. Dokler ni zakonske ureditve na področju delovanja računovodskih servisov, so odgovorne osebe za verodostojnost bilanc in letnega poročila izključno direktorji podjetij. Računovodja je pod bilanco podpisan kot oseba, ki je sestavila bilanco, vendar je odgovorna oseba še vedno direktor oz. predsednik uprave tega podjetja. Odgovornost je seveda na direktorjevi strani.

Kaj narediti v primeru, ko direktor dostavi nepopolne papirje in jih računovodja noče knjižiti?

Računovodski servis ima dolžnost opozoriti direktorja, da nek dokument ni verodostojen. Če želimo ta dokument upoštevati kot davčno priznan strošek in ne le stroškovno priznan strošek, mora vsebovati vse elemente, ki izkazujejo verodostojnost dokumenta. Zato pozovemo direktorja, naj priskrbi popravljen izvod tega dokumenta.

Kakšne izzive ima pred seboj Zbornica računovodskih servisov?

Glavni izziv je zagotovo sprejetje zakona o računovodski dejavnosti. Poleg tega želimo s stopnjevanjem izobrazbe zaposlenih v računovodskih servisih ohranjati njihovo kakovost. Analiza je namreč pokazala, da so izobraževanja najbolj obiskana v času sprememb davčne zakonodaje. Le majhen del računovodskih servisov pa se stalno izobražuje in tako ohranja in nadgrajuje svojo kakovost. Želimo pa tudi ohranjati medsebojne stike med računovodskimi servisi in družabna srečanja ter omogočati izmenjavo mnenj.