Akcija Kam s ta starim

V ospredju akcije je bil hladilnik, ki je pomemben potencialni vir degradacije ozonskega plašča. Kot ocenjujejo v agenciji, ki je za akcijo odštela 28.000 evrov, je odzivno potrošnikov precejšnja. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala koordinatorka akcije Irena Malešič, je Slovenija z akcijo Kam s ta starim obeležila 20. obletnico Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonsko plast. Ta uspešen mednarodni okoljski sporazum ureja nadzor nad proizvodnjo, uporabo in trgovanje z ozonu škodljivimi snovmi. Hladilno zamrzovalni aparati vsebujejo različne ozonu škodljive in druge pline, ki se nahajajo v hladilnem sistemu kot hladilni medij in v izolacijski peni. Za uspešen postopek predelave dotrajanih aparatov morajo biti ti ob prevzemu nepoškodovani. Po ročni demontaži nepritrjenih sestavnih delov iz gume, plastike, stekla in kovin se postopek predelave nadaljuje z izsesavo hladiva, odstranitvijo kompresorja ter izčrpanjem kompresorskega olja.

V Sloveniji ni ustrezne predelave dotrajanih hladilnikov

Hladiva se zbirajo v posebnih jeklenkah, olja v kovinskih sodih, kompresorji pa v namenskih zabojnikih. Kompresorji gredo nato v nadaljnjo predelavo v metalurške obrate, hladiva in olja pa v energijsko predelavo. Ohišje hladilnika z izolacijsko peno se predeluje v zaprtih napravah. Na koncu postopka predelave dobimo zdrobljeno poliuretansko peno in utekočinjene pline.

Medtem ko je izolacijska pena hladilnika sestavljena iz ozonu škodljivih CFC-jev in HCFC-jev (gre za klorofloroogljikovodike), zdaj te ozonu škodljive pline že nadomeščajo s toplogrednimi plini. Uvoz HCFC-jev je po besedah Malešičeve dovoljen samo do leta 2010 za servisiranje obstoječih aparatov, medtem ko bo do leta 2015 servisiranje obstoječih aparatov mogoče le s prečiščenimi HCFC-ji.

Malešičeva upa, da se bo tovrstna odpadna električna in elektronska oprema, kot je hladilnik, tudi na račun akcije začela zbirati bolj množično. Pomembno vlogo pri zbiranju teh odpadkov imajo distributerji oz. trgovci, ki morajo ob prodaji novega aparata prevzeti starega oz. kupca napotiti k čim bližji ustrezni službi, ki bo poskrbela ta dotrajan aparat. Mreža distributerjev oz. sami trgovci po besedah Emila šefiča iz družbe Zeos prevzamejo približno 18 odstotkov vseh količin.

Kot je pojasnil Šefič, v Sloveniji ni zagotovljene ustrezne predelave dotrajanih hladilnikov, so pa ustrezni centri za predelavo v tujini. "Naši odpadki končajo v Nemčiji. Zaradi visokih stroškov transporta pa velja v prihodnje razmisliti o izgradnji centrov za predelavo električne in elektronske opreme tudi v Sloveniji," pravi Šefič in dodaja, da družba Zeos na tem področju sodeluje z vedno več komunalnimi podjetji.