"Morja so osiromašena, ni več možnosti za povečevanje ulova. Lovimo v zadnjih horizontih morij, v priobalnem morju ni več vrst, ki bi bile komercialno zanimive, zato vedno bolj posegamo v globine."
"Zaradi tega so v deželah, kjer se preživljajo s priobalnim ribolovom, močno zaskrbljeni, tamkajšnje vasi propadajo," opisuje Darij Krajčič, direktor zavoda RS za varstvo narave (ZVN).
O ohranjanju biotske raznovrstnosti v Jadranu so razpravljali udeleženci tretjega mednarodnega strokovnega srečanja, ki ga je pripravil ZVN.
Izginjanje živalskih vrst
Posledica malomarnega ravnanja z morjem je izginjanje živalskih vrst, zmanjševanje biotske raznovrstnosti torej, ki ni tuja niti Sloveniji. V našem prostoru jo, tako Robert Turk, vodja piranske enote ZVN, ogrožata stanovanjska in turistična gradnja oziroma spreminjanje ožjega obalnega pasu, zaradi česar v Piranskem zalivu do Savudrijskega polotoka ni enega metra naravne obale.
Vse manj svetlobe na morskem dnu
Poleg tega se zaradi obilice materiala, najbrž izpustov, zmanjšuje količina svetlobe na morskem dnu. Pozejdonko, denimo, je mogoče najti na 50 metrih globine, pri nas se morski travniki končajo na osmih metrih.
"Z ladijskim vijakom orjejo po dnu neprimerno bolj kot mreže"
Pomemben dejavnik je promet, tako blizu obale kot dlje od obrežja. "V Tržaški zaliv prihajajo plovila z ugrezom 15 metrov, toliko je tudi tipična globina zaliva. Z ladijskim vijakom orjejo po dnu neprimerno bolj kot mreže, za njimi ne ostane nič!" opozarja Vlado Malačič, vodja Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. "Ko govorimo o povečanju pretovora v pristaniščih, je treba pogledati, kaj se dogaja na morskem dnu, ki ni v domeni Luke Koper, ampak države. Znati bi morali omejiti promet plovil z večjim ugrezom, zmanjšati njihovo hitrost plovbe," predlaga.