Tulio Furlanič: Premierke se ne bi branil

Kako se spominjate praznovanja 8. marca? Včasih, še v bivši skupni državi, je bilo drugače. Ženske so na ta dan prej končale delo. Podjetje, kjer so bile zaposlene, jim je podarilo kakšno rožico, vsaj nageljček, in (običajno) zbirko pesmi. Takrat, v zlatih 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je bil 8. marec nekaj kultnega. Ženske so na ta dan hodile ven, na večerje. In to same. Nenapisano pravilo je namreč bilo, da možje tistega dne ne hodijo v iste lokale kot njihove žene. In za 8. marec se je zgodil marsikateri skok čez plot.

Kako danes doživljate ta praznik? No, praznika danes v bistvu ni več. Je samo še datum, mednarodni dan žena pač, ki ga skušam ženskam polepšati tako, da jim podarim svoj koncert. Tako kot tudi za valentinovo, ki skupaj z materinskim dnevom vse bolj izrinja dan žena.

Katere lastnosti vas pri ženskah najbolj prevzamejo? Hmmm ... Spontanost, inteligentnost, da ve, kaj govori ... Tudi obnašanje igra veliko vlogo. In pomembno je, da je ženska negovana.

Ženske dokazano živimo dlje. Smo tudi bolj vzdržljive ... Ja, vzdržljive ste pa res! Že med nosečnostjo mora ženska marsikaj potrpeti, pri porodu pa sploh! No, dejstvo je, da ženske lažje prenašajo bolečino kot moški.

In kaj porečete na skorajda nadčloveško dejanje naše najboljše tekačice na smučeh Petre Majdič, ki je kljub zlomljenim rebrom osvojila olimpijsko medaljo? Petra je imela takšno voljo, da je neverjetno! Zadnjo zimo je nizala toliko uspehov in toliko zmag, da je šla na te olimpijske igre po zlato medaljo. In pokazala je neizmerno borbenost, da je kljub tako hudi poškodbi nadaljevala tekmovanje in osvojila medaljo. Barva v tem primeru sploh ni važna. Res, kapo dol!