Urška Božič, učiteljica joge: Joga je vir energije

V njej je knjiga prebudila spoznanje, da je to tisto, kar si želi v življenju početi. Z rojstvom dveh hčerkic se je občutek le še okrepil in Urška danes poučuje svojo otroško jogo, poimenovano pravljična joga, živi, se izobražuje in vodi jogo za ženske po iyengar metodi ter vadbo za mamice z dojenčki.

Kaj je bilo tisto, kar vas je najbolj pritegnilo pri otroški jogi?

Raziskave kažejo, da pravilno in senzibilno ponavljanje jogijskih položajev pri otrocih, pa tudi že dojenčkih, v možganih izoblikujejo nove vzorce delovanja, ki se pri tako zgodnji starosti otroku dobesedno vžgejo v spomin. V praksi to pomeni, da se bo otrok najverjetneje nekoč vrnil k temu- to je nekaj, kar on ve in zna. Ni pomembno, kam ga potem življenje odpelje, v sebi ima trdno bazo, h kateri se lahko vrne. Sama namreč globoko verjamem v to, kar se ti zgodi kot dojenčku, sploh če ti to približajo starši. Pomembno je tudi, da se možganske celice obnavljajo in da jih pri tem spodbuja gibanje - otroci ga potrebujejo tudi med poukom, saj izboljšuje koncentracijo. Čeprav so ta dognanja še sveža, v ZDA že sestavljajo skupino strokovnjakov, ki bo ustvarila šolski program za razgibavanje z elementi klasične joge. Moj cilj ni, da bi otroci uro in pol na dan vadili jogo, hočem pa jim pokazati, da tudi to obstaja, jim skozi jogo predstaviti pozitivne vrednote.

Pri nas smo verjetno še daleč od joge v šolah?

Za zdaj ja. Sama poučujem jogo tudi v zasebnem vrtcu, kjer imajo starši možnost soodločanja pri vzgojnem programu. Ko so me povabili k sodelovanju, sem preprosto prišla in začela, v šolah pa ne gre tako, kljub temu da z otroki odlično delamo in napredujemo.

Verjetno so med zasebnimi in javnimi izobraževalnimi zavodi precejšnje razlike?

Seveda. Saj sem poskusne ure v nekaterih javnih vrtcih že imela in vsi so bili navdušeni, ampak klasični sistem vzgoje in izobraževanja ima svoj program, ki ne predvideva zunanjega izvajalca znotraj kurikuluma. Lahko bi delala potem, ko je konec pouka, takrat pa so otroci že utrujeni in z njimi lahko delaš le omejeno, ampak tudi to je še vedno odlično in bolje kot nič, zato vodim popoldansko uro pravljične oziroma otroške joge.

Do katerega leta traja pravljična joga in kdaj se začne odrasla?

Jogo sem poimenovala pravljična, ker gre za način vadbe, koncept, s katerim začnem učiti otroke jogo že zelo zgodaj, čeprav strogih starostnih omejitev ni. Jogo lahko vadijo celo dojenčki. Sicer pa mislim, da bi pravljično jogo lahko približala tudi najstnikom in starejšim najstnikom, le pravljice bi morale biti malo drugačne. Različni pristopi: majhni otroci potrebujejo veliko pravljice in malo joge, starejši pa veliko joge in manj pravljice, če poenostavim. Starejše otroke namreč že zelo zanima, kaj počnejo, kaj pomeni kakšna asana, zakaj so tako postavljeni, ali delajo prav, majhnih otrok pa to sploh ne zanima. Pri njih tudi ne vztrajam pri pravilni izvedbi položajev, ampak smo skupaj s starši srečni, če zdržijo nekaj časa v enem položaju.

Kakšne cilje imate?

Rada bi, da se pri nas zavemo, kako pomembno je, da se ustavimo in da imamo do svojih življenj ter hitrosti, s katero se odvijajo, distanco. Zahodnjaki smo s svojim načinom življenja stalno pod stresom, zato se mi zdi nujno, da se naučimo zavestno sprostiti. Ampak če rečeš tipični zaposleni mami, naj se usede in pol ure opazuje dih, te bo nekam poslala! Joga po iyengar metodi uporablja telo kot orodje, zato je po mojem tako učinkovita. Zgolj na temo koristi joge bi lahko razpredala v neskončnost! Širše pa bi rada začela sodelovati s strokovnjaki od nevrofiziologov do psihologov, s katerimi bi razvili program vadbe joge, sprejemljiv tudi za slovenski učni načrt v vrtcih in šolah. Zelo me zanimajo motnje hranjenja pri mladostnikih, o katerih se zadnje čase sicer malo manj govori, ampak sem prepričana, da boleče obstajajo, in bi jih z jogo lahko pomagali reševati. Joga je namreč izjemno učinkovita pri zdravljenju odvisnosti, o tem obstajajo dokumentarni filmi, pričevanja ... Pri nas še nisem srečala programa, ki bi v zdravljenje tovrstnih težav vključeval jogo. Če se motim, se vnaprej opravičujem.

Torej lahko jogo delajo ljudje, ki imajo težave z zdravjem?

Seveda, odrasli sploh, odlične stvari pa obstajajo tudi za otroke s posebnimi potrebami, Downovim sindromom, z motnjami pozornosti, cerebralno paralizo ... Obstajajo programi in izobraževanja, a kot rečeno, ne pri nas.

Kdaj menite, da bo ta prostor zrel za takšno razmišljanje?

Počasi orjemo ledino. Če se spominjam skrajnih začetkov otroške joge, lahko rečem, da se stvari premikajo, ampak otroška joga še vedno ostaja kot zelo butična dejavnost, s katero je za zdaj skoraj nemogoče preživeti.

Rekli ste, da z jogo ustvarjamo sveže miselne procese pri otrocih. Kaj pa pri odraslih? Je to enako poudarjeno ali se, recimo, bolj spopadamo s celulitom in maščobnimi oblogami?

Delam samo tisto, kar močno čutim in za kar se počutim kompetentna, ženska sem, zato poleg otroške joge učim tudi žensko jogo. Želim si, da bi ženske kar najbolj izkoristile našo žensko, hormonsko energijo, če poenostavim. In, da, stranski učinek redne vadbe joge so manj celulita, dolge mišice, sijoča koža, vsaj deset let mlajši videz ... Zadeva deluje, če vadiš. No, bistvo joge je, da telo in um pripraviš na meditacijo in višja spoznanja, ki posegajo v duhovno sfero posameznika. A na zahodu smo očitno zadovoljni le s stranskimi učinki. Poleg tega joga skrbi za nego vrednot, kot so nenasilje, resnicoljubnost, zadržanost pri zadovoljevanju potreb, poštenost, skrb za čistočo, zdrav odnos do telesa in gibanja... Prej ko to prenesemo na svoje otroke, naš podmladek, lepši bo ta svet.

Več o Urškini jogi si preberite na http://mamajoga.blogspot.com/.