Gaming in zabava
Četrtek, 10. 10. 2024, 10.42
5 ur, 39 minut
Odkrito o skritem: z Aljošo Bagolo o osvoboditvi od družbenih standardov
"Ne" kot pot do sreče: Aljoša Bagola o osvobajanju od družbenih pričakovanj
V najnovejši epizodi Triglav Lab podkasta Odkrito o skritem, ki ga vodi Kaya Solo, gostuje Aljoša Bagola, dolgoletni kreativni direktor, danes pa priznan govorec in avtor knjižnih uspešnic, kot sta Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke ter Srečo, prosim. Aljoša, ki je pred osmimi leti izkusil izgorelost, skozi svoje knjige in predavanja bralcem in poslušalcem ponuja vpogled v svojo lastno izkušnjo ter jim daje praktične nasvete za obvladovanje stresa, krepitev čustvene inteligence in iskanje notranjega ravnovesja. O vsem tem smo se z njim pogovarjali tik pred izidom njegove težko pričakovane knjige Ne! je moč., ki bo izšla na dan dogodka, 19. 10., pri Mladinski knjigi.
Odkrito o skritem je podkast Zavarovalnice Triglav, pripravljen v sklopu aktivnosti centra Triglav Lab., kjer med drugim raziskujejo aktualne tematike in z različnimi vsebinami ter dogodki nagovarjajo mlade, naj odkrito spregovorijo o temah in izzivih, ki jih težijo. Voditeljica Kaya Solo v vsaki epizodi gosti posameznike in posameznice, ki so v življenju prestali pomembne življenjske preizkušnje.
V tokratnem pogovoru Aljoša Bagola skozi svojo osebno zgodbo izpostavi ključne tematike sodobnega časa – od preobremenjenosti do pomena čustvene inteligence, izražanja čustev in postavljanja meja.
Vabljeni k poslušanju!
"Dandanes se ogromno ljudi zbudi z občutkom, da so jezni, potrti, razočarani, ljubosumni, zavistni, preobremenjeni z vsem. Potlačijo vse, tiščijo to na stran, vzamejo telefon, gledjo vznemirljivosti novičarskih strani, družbenih omrežij in tako naprej. Če čustev ne izrazimo, nas pač v nekem določenem obdobju začnejo šikanirati, sabotirati." Zato se mu zdi pomembno, da se začnemo ukvarjati s sabo dovolj zgodaj.
V podkastu Triglav Laba Bagola poudari pomen postavljanja mej v življenju in svetuje mladim, naj se ne podrejajo standardom, ki jim jih družba narekuje, temveč naj iščejo svojo lastno pot in edinstvenost. Kot posamezniki smo pogosto ujeti v past ponavljanja vzorcev, ki jih vidimo okoli sebe –pod vplivom ljudji, ki določajo, kaj moramo biti, kako moramo živeti, koliko moramo zaslužiti in kako bi moralo biti videti naše življenje. Sogovornik ob tem poudarja: "Ne copy+paste, pač pa koplji fejst," kar pomeni, da je nujno, da se osvobodimo teh iluzij in začnemo kopati globlje vase, da odkrijemo svoje unikatne talente in poti.
Toksična tekmovalnost, hiter tempo življenja in družbena omrežja lahko vodijo v izgubo osebne identitete, zato je nujno, da postavimo meje in se naučimo reči "ne" tistemu, kar ni v skladu z našimi vrednotami. Le tako lahko ohranimo svojo integriteto, avtonomijo in predvsem notranji mir.
"Verjamem, da je vsak izmed nas zelo unikaten in zato pravim; boljše ne biti ponaredek, ampak tisto drugo, kar se skriva v tej besedi, in to je redek."
Izgorelost ga je prisilila, da se sooči s svojimi vzorci
Ključen trenutek v njegovem življenju je bila izgorelost, ki ga je prisilila, da se sooči z vzorci, ki jih je podedoval, in jih začne prečiščevati. Ko človek začne razumeti, kaj ga v življenju osrečuje, kaj pa ga izčrpava ali potiska v vlogo žrtve, je čas, da začne postavljati jasne in trdne meje.
Skozi osebno preizkušnjo z izgorelostjo je Bagola spoznal, kako pomembno je, da se zavestno ustavimo in analiziramo svoje življenje. Pri tem poudarja, da se veliko vzorcev in vedenj prenaša iz generacije v generacijo, še posebej tistih, ki smo jih prevzeli od staršev. "Ljudje svoj notranji glas, torej kako razmišljamo o svetu, o sebi in drugih ljudeh, razvijemo tako, da ponotranjimo glas svojih staršev," pove in doda, da otroci slišijo nešteto ne-jev. "Zato ni čudno, da je ta notranji glas naš največji kritik. In ta je tisti sprožilec negativnih misli in tisti, ki ti govori, da nisi dovolj dober, nisi dovolj sposoben, da bi dosegel to in to. In mi se temu prepustimo in tičimo s tem prepričanjem v sebi."
Več o izgorelosti, anksioznosti in depresiji si preberite na Vse bo v redu.
Reči "ne" je spretnost, ki jo lahko razvijemo
Veliko ljudi se spopada s težavo pri postavljanju meja, ker so bili skozi življenje naučeni, da je biti prijazen in ustrežljiv najpomembnejša vrednota. Morda so odraščali v okolju, kjer so bile njihove potrebe zanemarjene ali niso dobile ustrezne pozornosti. Ko tak posameznik začne postavljati meje, se lahko pojavi občutek nelagodja, kot da je nekaj narobe.
"S tem prikimavanjem, pristajanjem tudi na to, kar ti ni ok, velik del sebe zanikaš in to zanikanje se prevesi v krivdo, v razočaranje in seveda v jezo. In v Sloveniji pravimo, da nimamo delujočih vulkanov, v resnici pa so domala v vsakem domačem odnosu. Ker slej ko prej naš ekonom lonec raznese in dobimo vulkan. Če mej ne postavljaš pravočasno, če se ne vzameš zase ob pravem času in to potlačuješ, zanikaš, požiraš, goltaš, karkoli že, se bo to zgodilo z veliko silovitostjo."
Ena glavnih ovir pri postavljanju mej je strah pred zavrnitvijo. Mnogi se bojijo, da bodo, če bodo rekli "ne", izgubili prijatelje, družinske člane, partnerja. Strah pred izgubo pogosto vodi v nenehno prilagajanje drugim in pozabljanje na lastne potrebe. Tako nastane nezdrava dinamika, kjer eden od partnerjev prevzame vlogo tistega, ki "žrtvuje" svoje potrebe za odnos. To pa dolgoročno vodi do občutka jeze, krivde in pogosto tudi depresije. "Šele ko postavljamo meje zdravo, pravočasno in odgovorno, tudi spoštljivo, šele takrat odrastemo. In predolgo živimo v tej domnevi, da živimo odrasla življenja samo zato, ker so naša telesa odrasla."
Mnogi ljudje, ki so vse življenje ugajali drugim, bodo morda potrebovali veliko poguma, da naredijo prve korake, a rezultat je osvobajajoč.
