Kako slabo razmerje vpliva na imunski sistem

Ne le da bojazen dvigne raven stresnih hormonov v telesu, telo je zaradi občutka strahu manj učinkovito v boju proti boleznim.

Raziskovalci na univerzi Ohio so testirali vpliv bojazni na zdravje na 85 parih, ki so bili poročeni v povprečju več kot 12 let.

Ljudje z zaskrbljeno navezanostjo so bili opredeljeni kot tisti, ki so bili pretirano zaskrbljeni, ali bo njihovo razmerje obstalo in če jih bo partner zavrnil oziroma pustil. Ti ljudje imajo tudi težnjo, da nenehno iščejo zagotovilo, da so ljubljeni in bodo dvoumne dogodke v razmerju vedno opredelili kot negativne.

Pari so v raziskavi izpolnili vprašalnike o svojih razmerjih, vzeli so jim vzorce krvi in sline. Tako so raziskovalci lahko testirali raven stresnega hormona in število določenih imunskih celic. Udeleženci so tudi morali poročati o splošnih simptomih bojazni in o kakovosti spanja.

Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje z visoko zaskrbljeno navezanostjo proizvedli v povprečju 11 odstotkov več kortizola - hormona, povezanega s stresom - od tistih, ki niso bili tako zaskrbljeni. Ugotovili so tudi, da so manj sposobni za boj proti okužbi, saj so imeli do 22 odstotkov manj ubijalskih celic T kot manj zaskrbljeni.

Mimogrede, medtem ko je v raziskavi več žensk utrpelo zaradi višje stopnje zaskrbljene navezanosti, so raziskovalci videli enako povišano raven kortizola in nižje T-celice tudi pri moških, ki so bili zaskrbljeni. Za stres je že znano, da negativno vpliva na zdravje, vendar se je ta raziskava posebej osredotočila na občutek bojazni v razmerjih. In medtem ko več žensk v študiji trpi zaradi višje anksiozne navezanosti, so raziskovalci videli enake povišane ravni kortizola in nižje T-celic pri moških, ki so bili zaskrbljeni.

Vodja študije Lisa Jaremka je dejala: "Vsakdo ima pomisleke kdaj pa kdaj v svojih odnosih, vendar se visoka stopnja tesnobne navezanosti nanaša na ljudi, ki imajo te skrbi stalno v svojem odnosu."

Čeprav nekateri znanstveniki menijo, da strah v odnosu prihaja iz otroštva, Lisa Jaremka opozarja, da se lahko tudi ljudje, ki čutijo bojazen, sčasoma spremenijo.

"To ni nujno trajno življenjsko stanje," je dejala v študiji, ki je bila objavljena v reviji Psychological Science.