SiolNET. Trendi Zdravje
5,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dunaj, pametno mesto, kaj pa Ljubljana?

5,45

termometer

Foto: Bor Slana

Na Dunaju bo do leta 2029 80 odstotkov prometa okolju prijaznega, prav trajnostna mobilnost pa je ena od usmeritev v Ljubljani. To pa je le eden od kriterijev zelenega mesta oz. eden od korakov k pametnemu mestu.

V Ljubljani te dni potekajo Dunajski dnevi, kar je med drugim tudi priložnost za sporočanje in soočanje upravnih razvojnih strategij teh dveh urbanih tkiv. Današnje srečanje je bilo posvečeno izzivom za vzpostavljanje in ohranjanje zelenega mesta.

Na Dunaju bo do leta 2029 dva milijona ljudi

Dunaj je hitro rastoče evropsko mesto. Predvidevanja kažejo, da bo do leta 2029 imel dva milijonsko prebivalstvo. Avstrijsko glavno mesto vsak teden zraste za en šolski razred. Ali kot še pravi vodja Oddelka za razvoj in načrtovanje mesta Dunaj Andreas Trisko, vsako uro se vanj pripelje en avto novih prebivalcev. Trenutno v njem živi več kot 1.840.000 ljudi.   Letos je bil Dunaj po lestvici mednarodnega svetovalnega podjetja po kakovosti življenja v mestu že sedmič na prvem mestu. Letos je bil Dunaj po lestvici mednarodnega svetovalnega podjetja po kakovosti življenja v mestu že sedmič na prvem mestu. Foto: Klemen Korenjak

Rast urbanega tkiva tako pred mestno upravo in prebivalce postavlja nove izzive za ravnanje z naravnimi viri, kar je eno od osrednjih vprašanj sedanjega časa, ki za urbana okolja išče odgovore v konceptu pametnega mesta. "To pomeni smiselno ravnanje z viri, postavljanje ljudi v ospredje," tudi na način sodelovanja prebivalcev v razvoj in načrtovanje mesta, socialna vključenost, ob tem tudi odprtost za inovacije, ohranjanje gospodarskega položaja in uporaba tehnološko-informacijskih možnosti, je ob tem, zakaj je Dunaj pametno mesto in zakaj to predstavlja kakovost življenje v njem, mogoče povzeti besede Triska.

Dunaj že sedmič prvak

To, da je Dunaj bil letos na Mercerjevi lestvici kakovosti življenja med 230 velemesti že sedmič prvi, mimogrede, Ljubljana je bila na 76. mestu, Trisko trdi, da je gabarit, na katerem delajo in je tudi tisto, kar usmerja tudi prihodnost.

Trajnostni vidik pa je ob socialnem in ekonomskem, dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, izobraževalnega sistema, stanovanjske in okoljske politike, varnosti in mobilnost, kulture in športa, tako eden od stebrov zagotavljanja kakovosti življenja v mestu.

Kakovost bivanja v mestnem prostoru med drugim zagotavljajo predeli brez prometa in zelenice. Kakovost bivanja v mestnem prostoru med drugim zagotavljajo predeli brez prometa in zelenice. Foto: Ana Kovač

Porabo na prebivalca so na Dunaju že zmanjšali, "vendar je to tudi izziv, da postanemo še boljši", pravi dunajski urbanist in razvojnik.

Ob vprašanju energetike in ob podčrtanju pomena sodelovanja prebivalcev tako med drugim omeni primer dunajske sončne elektrarne, katere delež je v lasti meščanov. K čemur doda sistemski vidik, in sicer, da dunajska mestna uprava ni le to. "Imamo namreč tudi kmetijske obrate, učinkovito gospodarstvo, upravljamo letališče in gledališča, imamo lasten vir pitne vode itd. Vse to pa so dobri pogoji za to, da lahko sam odločaš o čim več stvareh."

Kar se tiče gospodarske učinkovitosti, je po podatkih Svetovne banke Dunaj glavno mesto države, ki ima enega najvišjih bruto domači proizvod na osebo na svetu, sicer nižjega kot Švica ali ZDA, vendar višjega kot Nemčija ali Velika Britanija.

Aplikacije za Dunaj

Pomen v mestu Dunaj posvečajo tudi tehnološkim možnostim in se tako povezujejo z informacijskimi podjetji, v katerih razvijajo aplikacije za urbane potrebe. Trisko pri tem izpostavi Train of Hope, ki je nastala ob lanskoletnem prihodu beguncev v mesto, in ki je služila povezovanju, obveščanju in delovanju Dunajčanov, ki so se ob tem kot prostovoljci aktivirali. Po napovedih bo do leta 2050 3/4 prebivalstva sveta živelo v mestih. Po napovedih bo do leta 2050 3/4 prebivalstva sveta živelo v mestih. Foto: Bor Slana

Tu so potem še vzpostavljene pametni četrti, kar natančneje pomeni, da so prebivalci posameznih okrožij z namenom sodelovanja in sooblikovanja, načrtovanja in urejanja svojega širšega prostora povezani prek aplikacij. Tehnologija pa je tako v tem primeru povezovalni dejavnik za aktiviranje in uresničevanje potrebnega in želenega.

Pametno mesto je tudi mobilno

Mobilnost je še eden od vidikov trajnostnega razvoja v mestu. Trisko tudi na tej ravni postreže s številkami, tako v kontekstu današnjega stanja kot usmeritev.

Na Dunaju na dan opravijo 500 tisoč poti, v kar so vključeni pešci, kolesarji in uporabniki javnega ter osebnega prevoza. Pri čemer je pomemben podatek, da je 80 odstotkov prometa poteka prek javnega prevoza.

Pri čemer pa je mestna strateška usmeritev, da bo ta do leta 2025 v 80 odstotkih tudi okolju prijazen, kar zagotavljajo predvsem električna vozila. Cilj je tako, da v prihodnje vzpostavijo velik električni vozni park, ki je zaradi manjših stroškov tudi ekonomsko bolj učinkovit. Ravno zato pa je na Dunaju mogoče videti vse več električnih taksijev, tudi pravi dunajski urbanist.

Ljubljana do pešcev prijazno mesto, manj do avtomobilov

Ljubljana postaja prijazna do pešcev in kolesarjev ter manj do osebnih avtomobilov in s poudarjanjem pomena javnega prevoza, kar je ena od usmeritev trajnostnega razvoja - kriterij zelenega in pametnega mesta. Ljubljana postaja prijazna do pešcev in kolesarjev ter manj do osebnih avtomobilov in s poudarjanjem pomena javnega prevoza, kar je ena od usmeritev trajnostnega razvoja - kriterij zelenega in pametnega mesta.

Ob potekajočem evropskem tednu mobilnosti, v katerega je vključena tudi Ljubljana in ki poteka do 22. septembra ter ob njenem nazivu zelenega mesta, pa se je na današnjem dunajsko-ljubljanskem srečanju na vprašanje prometa navezala tudi podžupanja MOL Jelka Žekar.

"V Ljubljani je treba spremeniti zavest, da ne bi bili več tako zagrizeni v vožnji od vrat do vrat. Kot tudi to, da ima družina po dva avtomobila," je ob navajanju izzivov za mobilnost v Ljubljani navedla podžupanja.

Ljubljana tako postaja prijazna do pešcev in kolesarjev, ter manj do osebnih avtomobilov in s poudarjanjem pomena javnega prevoza, prav tako tudi vloge deljenja oz. izmenjave avtomobila. Na Dunaju ta sistem na primer nadomešča že med 5 in 8 osebnih vozil, pri čemer pa ta kljub vsemu ne nadomešča uporabe javnega prevoza. Deluje kot dopolnilo. Prav ti podatki pa so zgovorni, kako se ob vednosti in okoliščinah današnjega sveta lahko v smer družbene odgovornosti spreminjajo vsakodnevne navade.

 

Od avtomobilov k javnemu prevozu, kolesom in pešpotem

Tako Jelka Žekar pravi, da je usmeritev do leta 2020 na področju prometa v Ljubljani ta, da se v mestu za pol zmanjša uporaba avtomobilov, zato pa povečajo druge, tudi bolj okolju prijazne oblike mobilnosti.

Ob tem v mestu navede že vzpostavljene projekte, ki naj bi k temu cilju tudi prispevali. Med temi so sistem izposoje koles BicikeLJ, zaprtje dela mestnega središča za promet, prometna in prostorska ureditev Slovenske ceste, nekoč ene od osrednjih prometnih žil mesta, povečanje števila Kavalirjev, električni vlakec Urban, več električnih polnilcev za avtomobile po mestu in širjenje prostorov za pešce ter kolesarje.

Usmeritev na področju mobilnosti v Ljubljani je, da  se do leta 2020  v mestu za pol zmanjša uporaba avtomobilov, zato pa povečajo druge, tudi bolj okolju prijazne oblike. Usmeritev na področju mobilnosti v Ljubljani je, da se do leta 2020 v mestu za pol zmanjša uporaba avtomobilov, zato pa povečajo druge, tudi bolj okolju prijazne oblike. Foto: Matej Povše

Prav tako pa je cilj tudi, da vozni park javnega prometa postane okolju prijazen, še ena od točk v trajnostni usmeritvi mesta, kjer je mogoče videti vzporednice z Dunajem.

K čemur pa podžupanja Žekar dodaja, da je ob vseh izziv trajnostnega načrtovanja v mestih, ključnega pomena, da so mestne uprave odprte za inovacije, prav tako pa tudi v tesnem stiku z gospodarstvom in znanstveno sfero. Zaradi nepredvidljivosti razvoj v prihodnje, pa tako tudi fleksibilne v določenih spremembah svojih strategij.

V okviru evropskega tedna mobilnosti, ki letos poteka pod sloganom Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost, bodo 22. septembra med 10. in 20. uro v Ljubljani za motorni promet omejili po eno cesto v vseh 17 mestnih četrtnih skupnosti.

Dan, ki poziva k trajnostnim načinom mobilnosti v mestih, kar je premikanje peš, s kolesom in javnim prevozom, pa bodo pospremili tudi nekateri trajni ukrepi.

      

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin